Kot je pojasnila predstavnica za odnose z javnostmi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve Aleksandra Klinar, so se dogovorili le, da ministrstvo za finance v tednu dni pripravi nekaj možnih rešitev, pri čemer naj bi se predvsem osredotočilo na manjšo obremenitev najnižjih dohodkov.
"Zlasti smo poudarili, da bi se morala pri spremembah davčne politike bolj upoštevati socialna komponenta. Razhajamo pa se še vedno pri tem, kako razbremeniti tiste delavce, ki prejemajo minimalno plačo, prav tako pa ostaja odprto vprašanje dinamike razbremenitve," je pojasnil predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič. Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Dušan Rebolj pa je dodal, da sta se danes oblikovali dve možni rešitvi.
"Prva, ki jo je vlada predlagala že prejšnjič, predvideva, da bi se od leta 2005 postopoma dvigovala meja neobdavčenega dohodka in se s tem približevala minimalni plači oz. minimalnemu dohodku. Druga pa govori o možnosti ponovne uveljavitve izrednih olajšav oz. davčne lestvice, ki je najmanj obdavčevala najnižje plače," je pojasnil Rebolj. Oba s Semoličem pa sta ob tem tudi poudarila, da sindikati usklajeno zahtevajo davčne spremembe že v letu 2004 in ne šele z letom 2005.
Tudi pri davku na izplačane plače je po Reboljevih besedah ostalo odprtih več možnosti. Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) predlaga, da se znesek spodnje meje za plačilo davka dvigne na 180.000 tolarjev, ministrstvo za finance pa predlaga postopno ukinjanje tega davka, pri čemer bi s tem davkom pridobljene vire postopoma nadomestili z viri iz davka na premoženje.
"Kaže, da je davčna politika najbolj občutljiva točka naših pogajanj," je menil Rebolj. Povedal pa je tudi, da Pergam znova odpira poglavje socialnega dialoga. "V poglavje je potrebno zapisati bolj jasne usmeritve, predvsem, da je potrebno krepiti širino socialnega dialoga, ne pa sprejemati zakone ali predloge, ki bi ožali socialni dialog," je poudaril.
Sicer pa v socialnem sporazumu po Reboljevih besedah ostajajo odprta vprašanja, ki se nanašajo na prestrukturiranje gospodarstva, v tem okviru predvsem vprašanje oblikovanja strukturnih skladov. Na področju zaposlovanja je še odprto, kako okrepiti sklade dela, pa tudi vprašanja, ki se nanašajo na kadrovska prestrukturiranja v podjetjih. Odprta ostajajo tudi vprašanja invalidov, davčne in plačne politike, pa tudi, do kdaj naj bi socialni sporazum veljal.
Po besedah Klinarjeve sta najbolj neusklajena plačni in davčni del. "Drugje je potrebno narediti še določene redakcijske popravke. Socialni partnerji so se tako dogovorili, da bodo do petka posredovali določena dopolnila k posameznim poglavjem," je pojasnila. Semolič pa je dejal, da število odprtih vprašanj ni ustrezno za sodbo, kdaj bodo pogajanja končali.
Socialni partnerji bodo s pogajanji nadaljevali v četrtek. Kot so povedali, dnevnega reda danes niso določili, se pa bodo po besedah podpredsednika GZS Mira Sotlarja najverjetneje pogovarjali o plačni politiki. "Predvidoma bomo znova odprli vprašanje načina usklajevanja minimalnih plač. Naš predlog je, da se minimalna plača usklajuje enkrat letno v skladu z rastjo življenjskih stroškov, pri čemer pa se ne upošteva cen alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov," je pojasnil Sotlar.