Delodajalci Mescu očitajo, da je 'sindikalni minister', ta vztraja, da je dvig nujen

Minimalna plača za leto 2025 je v bruto znesku znašala 1278 evrov. Predlagani letošnji bruto še ni znan.

Predlog, ki ga je Mesec predstavil decembra lani, temelji na novem izračunu minimalnih življenjskih stroškov. Ti so se glede na leto 2022, ko so bili ocenjeni zadnjič, zvišali za 124 evrov na 791 evrov.

Po veljavni formuli mora minimalna plača znašati od 120 do 140 odstotkov minimalnih življenjskih stroškov, ki se izračunajo na najmanj vsakih šest let. Ob tem se vsako leto uskladi z inflacijo, lahko pa se upošteva še gibanje plač in zaposlenosti ter gospodarsko rast.

Delodajalske organizacije predlogu medtem nasprotujejo. Predstavnik delodajalcev Marjan Trobiš je na izjavi po posvetu poudaril, da so ostro protestirali proti načinu, kako je minister javno napovedal dvig minimalne plače in zaobšel socialni dialog ter posvetovanje s socialnimi partnerji.

"Pričakovali smo najprej predstavitev predloga na ESS, ne pa da nekompromisno omejuje pogajalski prostor," je dejal.

Po njegovih besedah so delodajalci za redno usklajevanje minimalne plače z inflacijo, nasprotujejo pa ustvarjanju občutka, da je država tista, ki skrbi za socialni položaj delavcev."Pričakujemo, da bo ministrstvo trezno odločilo in ne bo sledilo takšnemu dvigu," je še povedal.

Predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS) Blaž Cvar je izpostavil, da bi že danes minimalna plača znašala vsaj 1000 evrov ali pa celo več, "če ne bi sindikati in ta vlada ukinili davčnih olajšav pri dohodnini in uvedli novih obremenitev na neto plačo. Med drugim je naštel prispevek za dolgotrajno oskrbo in obvezni zdravstveni prispevek.

"Poglejmo okoli sebe, gospodarstvo se v celotni Evropi močno ohlaja in treba je poskrbeti za spodbude gospodarstvu, ne pa za obremenitve," je poudaril Cvar.

Glavni izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije za socialni dialog Mitja Gorenšček je menil, da se tema minimalne plače ponovno zlorablja v predvolilne namene. Dejal je, da je vlada v tem mandatu z več zakoni znižala minimalno plačo, zdaj pa ugotavlja, da je njena višina pod pragom revščine in da je nujno treba apelirati na delodajalce, da ta manko nadomestijo. "Občutek imam, da je bil ta manever nameren, da imajo v predvolilnem času pravo materijo za privabljanje volivcev," je bil kritičen.

Nasprotno Meščev predlog podpirajo v sindikatih in pričakujejo, da ga bo uresničil. Kot je dejala Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, okoli višine minimalne plače sindikati in delodajalci še nikoli niso dosegli soglasja, zato ga niso pričakovali niti tokrat. Napovedi za prihodnost Slovenije so pozitivne, tako glede gospodarske rasti kot nizke inflacije, kar po njenih besedah pomeni, da strašenje s katastrofo ne drži.

Predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek je izpostavil, da je prag tveganja revščine v Sloveniji pri 981 evrih. "Predlog ministra tako presega ta prag, kar se nam zdi seveda edino pravilno," je bil jasen.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Andrej Zorko pa je izpostavil, da imamo v Sloveniji 267.000 ljudi, ki živijo pod pragom revščine. "Imamo 20 odstotkov ljudi, ki delajo polni delovni čas na podlagi pogodbe o zaposlitvi in katerih mesečni neto prejemek je manjši od 981 evrov neto," je podčrtal.

Zorku se predlagani dvig ne zdi predvolilni bonbonček ali predvolilna obljuba. "Govorimo o tem, da minimalna plača nikoli in nikdar ne sme biti ekonomska kategorija, minimalna plača je zakonski minimum, pod katerim država priznava revščino," je ponovil.

"Minimalna plača predstavlja mejo med izkoriščanjem in dostojnim plačilom. Minimalna plača predstavlja minimum, nad katerim se lahko pogovarjamo o tem, da je delavec, ki dela 40 ur na teden, dostojno plačan," je v izjavi za javnost po današnjem posvetu s sindikati in delodajalci poudaril minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec.

Po njegovih besedah si kot minister ne more predstavljati, da bi mandat končal tako, da minimalna plača ostane pod pragom tveganja revščine. "Prag tveganja revščine za nekoga, ki dela in ga s plačo ne doseže, za moje pojme pomeni izkoriščanje, zato smo podali predlog 1000 evrov neto," je bil jasen.

Kot je Mesec odgovoril Cvaru, bi lahko imeli ob radikalno drugačni davčni politiki vlade tudi 1481 evrov minimalne plače, kar je trenutno drugi bruto. "Ampak kaj bi to pomenilo za ljudi? To bi pomenilo, da bi morali vse storitve plačevati iz žepa, zdravstvo plačamo iz žepa, šolstvo plačamo iz žepa, dolgotrajno oskrbo plačamo iz žepa. Si v taki državi želimo živeti? Ne. Zato vztrajamo na tem, da neto mora znašati 1000 evrov, davčni sistem pa je treba gledati skozi storitve, ki jih država omogoča, saj davki, ki jih plačujemo, ne gredo v črno luknjo," je poudaril.

O dvigu minimalne plače se bo Mesec prihodnji teden pogovarjal s socialnimi in koalicijskimi partnerji. "Mojo končno odločitev pričakujte do konca januarja. Sledila bo načelu, da človek, ki dela 40 ur na teden, ne sme dobiti plače, nižje od praga tveganja revščine," je sklenil.