S porazumom naj bi socialni partnerji uskladili aktivnosti na področju gospodarskega razvoja, socialne in pravne varnosti.
Vlada je po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Vlada Dimovskega pri pripravi predloga sporazuma poskušala slediti podobnim dokumentom držav članic EU, sicer pa je sporazum zaveza socialnih partnerjev, zato je v vsakem segmentu jasno zapisano, kaj je naloga posameznega socialnega partnerja.
Sindikati od sporazuma pričakujejo predvsem spremembe na področju plač, delodajalci pa menijo, da naj bi bil glavni poudarek v tistem delu, ki govori o gospodarskem razvoju.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) predlaga nov model usklajevanja plač, saj je sedanji po besedah njenega predsednika Dušana Semoliča favoriziral visoke plače. "Predlagamo, da bi rast plač na osnovi eskalacije, ki bi zajela 100-odstotno rast življenjskih stroškov, izvajali v absolutnih zneskih in dvakrat na leto. Tega bi zajeli s povprečjem petega tarifnega razreda kolektivne pogodbe dejavnosti," je pojasnil Semolič. Sindikati so se opredelili tudi do nujnosti oblikovanja zakona o minimalni plači, zavzemali pa se bodo tudi za minimalni regres za letni dopust, ki naj znaša 125.000 tolarjev oz. 70 odstotkov povprečne plače.
V ZSSS veliko pričakujejo tudi od bodoče zakonodaje in pričakujejo, da bodo nekateri za delavce pomembni zakoni sprejeti čimprej oziroma še letos. Želijo si tudi enakopravnega sodelovanja pri nastajanju in sprejemanju zakonov (zakon o minimalni plači, o udeležbi zaposlenih na dobičku, o kolektivnih pogodbah, o ekonomsko socialnem svetu, o davkih, o javnih uslužbencih in plačah v javnem sektorju, o inšpekciji dela, o davku na premoženje in o dohodnini).
Delodajalci pa glavni poudarek namenjajo gospodarskemu razvoju, ki obsega stabilne gospodarske razmere, doseganje nizke ravni inflacije, konkurenčnost na znanju temelječega slovenskega gospodarstva, socialni dialog, plačno politiko in varnost pri delu. Gospodarski razvoj naj bi po mnenju delodajalcev temeljil na oblikovanju slovenske razvojne koalicije, ki bi slovensko gospodarstvo pripeljala k zvišanju dodane vrednosti. Pri plačni politiki pa bi po njihovem mnenju morali dati največji poudarek udeležbi zaposlenih pri dobičku iz poslovanja podjetja.
