Kot je spomnil predsednik vlade Marjan Šarec, je pobuda za spremembe pravil delovanja Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) nastala na strani delodajalcev, ki so septembra prekinili socialni dialog. Niso se namreč strinjali, da se predloge zakonov v DZ vlaga mimo ESS, kot je to počela Levica, saj bi bili lahko sprejeti brez soglasja socialnih partnerjev.
"Delo je za nekaj časa zastalo, a smo se usedli skupaj za mizo in dorekli sistem za naprej," je izpostavil Šarec. Kot je dodal, so se zavezali, da bo dialog tekel dalje in da bo ESS lahko obravnaval tudi nevladne predloge zakonov, ki bodo uživali podporo ministrske ekipe.
"Verjamem, da bo to predstavljalo nek nov zagon, da bo vzpostavljeno novo zaupanje med socialnimi partnerji," je bil optimističen premier. Prepričan je, da bodo zakoni, ki bodo obravnavani na ESS, lažje dobili glasove tudi v DZ.
"Če bi se zgodilo, da bi iz takih ali drugačnih razlogov dialog spet zastal, bomo spet sedli skupaj in spet iskali rešitve. Kajti socialni dialog je izjemnega pomena in ne smemo dovoliti, da bi v tem mandatu, zato ker je vlada manjšinska, zamrl," je sklenil.
'ESS je vrednota in posvetovalni organ za državo'
Ministrica za delo Ksenija Klampfer je opozorila, da socialne partnerje v prihodnje čaka precej izzivov, med njimi pa je posebej izpostavila področje pokojnin. Nujno je, da vsi trije partnerji čim prej sedejo za mizo in najdejo čim boljše rešitve, verjame.
"Socialni dialog je temelj socialnega miru, samo socialni mir pa lahko pomeni napredek države in gospodarski razvoj," je navedla.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je po podpisu dejala, da se bo kmalu pokazalo, kako resno so vse strani zavezane podpisanim spremembam pravil in protokola. Če bosta dokumenta spoštovana, težav po njenem mnenju ne bo.
Med projekti, ki jih čakajo, je omenila socialni sporazum in pogajanja na bilateralni ravni, ki so zaradi težav na ESS zastala na vseh področjih.
Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Marjan Trobiš pa je ocenil, "da je ESS vrednota in posvetovalni organ za državo". Mora se slišati vse tri strani, "ne pa, da se skače mimo vrst in zakone sprejema mimo ESS".
Tako kot Jerkičeva pa je posvaril, da je treba dokument ne le podpisati, temveč tudi živeti. "Kako se bo to odvijalo, pa bomo videli v prihodnje," je še dejal.
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj je po seji ESS dejal, da je bil predlog LMŠ za ukinitev dopolnilnega zavarovanja "precejšnje negativno presenečenje". Pri ministrovi predstavitvi je pogrešal konkretne številke, povrh vsega pa se je po njegovih besedah jasno pokazalo, "da se je vlada popolnoma odrekla principu pravičnosti in solidarnosti".
"Minister je priznal, da je ukrep nesistemski in zelo zapleten. Sprašujem se, zakaj niso potem podprli predloga, ki je bistveno bolj domišljen in uveljavlja načelo pravičnosti," je glede predloga Levice dejal Štrukelj.
Predstavnica Gospodarske zbornice Slovenije Tatjana Čerin pa je bila kritična do parcialnih posegov v zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, saj bi bilo po njenem mnenju treba v zakonu sistemsko spremeniti tudi druga področja, kot so področje mreže v zdravstvu, področje košarice zdravstvenih pravic in področje bolniških nadomestil.
A, kot je priznala, so tudi vsi predlogi, ki so prišli na mizo v preteklosti, temeljili na spremembi financiranja, torej preoblikovanju oz. ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. "Zagotovo je problematik v zakonu ogromno, prioritete pa so očitno zelo različne," je ocenila.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je dejala, da si sprememb v zdravstvu srčno želi, a "zaenkrat se mi zdi, da celotna politična situacija nakazuje, da bo še en mandat minil brez konkretnih sprememb".
KOMENTARJI (137)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.