Socialni sporazum podpisan

Predstavniki delodajalcev, zaposlenih in vlade so podpisali socialni sporazum za obdobje od 2007 do 2009. Premier Janez Janša je v nagovoru dejal, da je sporazum "odraz zrelosti in učinkovitosti socialnega dialoga v Sloveniji". Podpisniki so izrazili zadovoljstvo s sporazumom, hkrati pa poudarili potrebo po izpolnjevanju njegovih usmeritev.

Premier je dejal, da je socialno dogovarjanje in usklajevanje eden tistih dejavnikov, ki so prispevali k temu, da je Slovenija od osamosvojitve naprej beležila kontinuirano rast in razvoj ter da se je vse dogajalo v obdobju relativnega socialnega miru.

Najzahtevnejša obveza vlade iz socialnega sporazuma v proračunu za leti 2008 in 2009 je zmanjšanje javne porabe, je dejal Janša in dodal, da bodo "dvoodstotno zmanjšanje javne porabe zelo verjetno dosegli ali presegli že v letošnjem letu". "Do konca leta 2008 bo uspela Slovenija zmanjšati javno porabo za tri odstotne točke," pravi Janša.

Po njegovih besedah je pomemben izziv plačna politika. Izrazil je prepričanj, da je "le za mizo, z dialogom z upoštevanjem različnosti možno doseči uravnotežen rezultat, ki bo po eni strani omogočil, da uspešno odgovarjamo na inflacijske probleme, po drugi pa, da bomo še naprej izboljševali makroekonomsko okolje za gospodarsko rast in razvoj".

Ministrica za delo, družino in socialne zadeve Marjeta Cotman, ki je sporazum podpisala v imenu vlade, je dejala, da s podpisom socialnega sporazuma uresničujejo dve ustavni načeli - da je Slovenija demokratična in socialna država. Sporazum namreč rešuje vsa pravna, ekonomska in socialna vprašanja ter določa ukrepe za izboljšanje položaja vseh državljanov, je povedala.

Izrazila je zadovoljstvo, da so se uspeli dogovoriti. "Za socialni sporazum je potrebna volja in odgovornost, kar pa je temelj tudi za dogovarjanja v prihodnje. Vsa odprta vprašanja, ki bodo nastala po posameznih poglavjih sporazuma, smo sposobni rešiti za mizo," je poudarila.

Predsednik Združenja delodajalcev Slovenije Borut Meh je povedal, da je socialni sporazum moralna zaveza, s katero so potrdili, da gradijo socialno državo. Temelj socialne države pa je po njegovih besedah močno in konkurenčno gospodarstvo. "Menim, da so temelji za to s socialnim sporazumom postavljeni. Pričakujem, da bomo svojo resnost in odgovornost pokazali tudi pri nadaljnjem usklajevanju in dogovarjanju o plačni politiki," je dejal Meh.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič meni, da je socialni sporazum pomemben dogovor za vse tri socialne partnerje. Kot pravi, pa je "današnji dan zaznamovan z neprijaznostjo, ki se veže na cene hrane, na strah, zlasti pri tistih, ki imajo podpovprečne plače, minimalno plačo, socialne transferje, kako preživeti, saj to znižuje realno vrednost plač in pokojnin".

Dodal je, da je v sporazumu odgovor, po kateri poti priti do evropskih plač. Zagotovo ne samo s sledenjem inflaciji, pravi, ampak z upoštevanjem tudi produktivnosti. "Tako smo se v tem dokumentu dogovorili. In če bomo socialni partnerji tako ravnali, bo to dobra popotnica. Če bomo te obveze sprejeli kot svoje obveze, bo Slovenija gospodarsko uspešnejša in hkrati socialna država," je dejal Semolič.

19 poglavij sporazuma

Socialni sporazum bo veljal do konca leta 2009. Vsebuje 19 poglavij, v vsakem pa so določene naloge vlade, delodajalcev in sindikatov, in sicer na področjih obvladovanja inflacije in politike cen, javnih financ, socialnega dialoga, davčnega sistema, spodbujanja hitrejšega tehnološkega razvoja in povečanja naložb v raziskave v gospodarstvu, konkurenčnega gospodarstva in hitrejše gospodarske rasti, zaposlovanja in trga dela, plač, varnosti in zdravja pri delu, izboljšanju kakovosti izobraževanja in spodbujanja vseživljenjskega učenja, soupravljanja, usklajevanja poklicnih in družinskih obveznosti, stanovanjske politike, zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja, socialne varnosti, pokojninskega in invalidskega zavarovanja, zagotavljanja enakih možnosti in spoštovanja različnosti, pravne varnosti in družbene odgovornosti podjetij.