Epilog referenduma o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja v 14 dneh

Na sodišču so svoje argumente predstavili vlagatelji tožbe, ki menijo, da so bile v kampanji pred referendumom o zakonu izrečene številne neresnice, ki so vplivale na odločitev volivcev. Tožbo so sicer vložili, ker so v kampanji aktivno sodelovale tudi civilno družbene organizacije, kot sta Zdravniška zbornica Slovenije in Katoliška cerkev na Slovenskem, ki pa nista bili prijavljeni kot organizatorici kampanje.

"Tožeča stranka ne postavlja pod vprašaj svobode govora. Danes smo tukaj zato, ker je šla referendumska kampanja predaleč," je na obravnavi poudaril zagovornik tožeče stranke iz odvetniške pisarne Vrtačnik. Kot je izpostavil, je osrednje vprašanje spora, "ali pravo dopušča, da se referendumski izid oblikuje na podlagi neresnic ter ponavljajočih zavajanj, posredovan od avtoritet, ki imajo nad volivci poseben strokovni, psihološki in družbeni vpliv".

Menijo, da je protipravno "groziti s tem, da bodo zdravniki pobijali starše brez njihove privolitve, ubijali mladoletne in duševno bolne, da bodo zdravniki kazensko odgovorni za zastrupljanje bolnikov".

Zagovornik iz državnega odvetništva, ki je zagovarjal toženo stranko, torej Republiko Slovenijo, pa je poudaril, da "razveljavitev referendumskega izida predstavlja skrajen ukrep, povezan z najtežjimi kršitvami". Dejal je, da tožniki v tej zadevi ne očitajo nepravilnosti volilnim organom, temveč očitke usmerjajo zoper ravnanje različnih družbenih skupin, ki so sodelovale v javni razpravi o referendumskem vprašanju.

Zagovornik Aleša Primca, ki je v zadevi stranka z interesom, pa je na obravnavi opozoril, da "očitkov ni mogoče opredeliti kot nepravilnosti v kampanji, kaj šele da bi ravnanja, ki so po svoji vsebini skopa, vplivala na postopek". Prav tako je poudaril, da v sporu ni mogoče obravnavati, kaj od izrečenega v kampanji je strokovno utemeljeno.

Eden od vlagateljev tožbe Bogdan Biščak je v izjavi za medije po obravnavi dejal, da če sodišče tega referenduma ne bo razveljavilo, bo s tem dalo zeleno luč lobističnim skupinam z veliko denarja, da se kot neregistrirane vključijo v kampanje ter se s tem izognejo finančnim in drugim omejitvam, ki omejujejo organizatorje kampanj.

"Kampanje bodo s tem postale izrazito nepoštene, ker se bo to nadaljevalo v vse večjem obsegu," je ocenil Biščak.

Zakon o referendumski in volilni kampanji denimo določa, da stroški referendumske kampanje na državni ravni ne smejo preseči 0,25 evra na posameznega volilnega upravičenca v državi. Organizator volilne kampanje mora te stroške poravnati s posebnega računa, prav tako denimo ne sme pridobivati sredstev za volilno kampanjo od tujih fizičnih in pravnih oseb in podobno.

Nasprotniki zakona so sicer že pred obravnavo pred sodiščem to pozvali, naj spoštuje izraženo voljo ljudstva na referendumu. Opozorili, da je več kot 53 odstotkov udeležencev referenduma zakon zavrnilo, prvi mož koalicije nasprotnikov zakona Primc zato meni, da bi bila razveljavitev "kraja referendumskega rezultata".

"Pričakujem, da bo sodišče tožbo zavrnilo in priznalo referendumski rezultat," je po obravnavi dejal . Če bo referendum ponovljen, pa pričakuje še močnejšo zmago.

Odvetnik koalicije nasprotnikov zakona Klemen Golob je medtem ocenil, da je vložena tožba absurdna, ker da zelo grobo posega v demokratično, svobodno in jasno izjavljeno voljo ljudstva na referendumu. "Tega sodišče ne bi smelo dopustiti in jaz tudi upam in pričakujem, da kakršnegakoli posega v ta referendum ne bo," je dejal.

Tožbo so poleg Biščka vložili še Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac in Brigita Skela Savič po tistem, ko Državna volilna komisija ni ugodila njihovemu ugovoru na potrditev referendumskega izida. Skupina državljanov namreč zahteva razveljavitev glasovanja in izvedbo novega referenduma, ki bi potekal "v poštenih in zakonitih pogojih".

Vrhovno sodišče je sicer v letu 2018 razveljavilo rezultate referenduma o uveljavitvi zakona o drugem tiru Divača-Koper iz lanskega septembra. Takrat je bilo sporno, da je vlada s proračunskimi sredstvi financirala referendumsko kampanjo, v kateri je zagovarjala le vladno rešitev.