'Sodelovanje med vejami oblastmi je zelo dobro'

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je posebej poudarila ureditev sodniških plač, "ker si nobena demokratična in pravna država ne sme privoščiti slabo plačanih sodnikov", ter pripravo nove sodniške zakonodaje. V DZ je že na vladi potrjen sveženj sodniške zakonodaje, za katerega predsednica predvideva, da bo na seji DZ obravnavan v jeseni. Po njeni oceni gre za precejšnjo reformo delovanja sodstva, največja sprememba pa je enovit prvostopenjski sodnik.

Za konstruktivno sodelovanje pri pripravi zakonodaje pa se je zahvalila tako sodstvu kot ministrstvu za pravosodje. Želi si, da bi dobro sodelovanje ostalo tudi v prihodnje ter "da ne bi več prihajalo do neutemeljenega kritiziranja in žaljenja druge veje oblasti".

Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je ponosen, da so rezultati, predstavljeni v letnem poročilu, dobri in da je sodstvo na pravi poti, saj se rezultati iz leta v leto izboljšujejo. "Sodstvo uresničuje svojo ustavno vlogo, zagotavlja pravno varnost in storitve državljanom," je dejal. Pomembno je, da se vsako leto določijo prioritete, katerim sodstvo posveti posebno pozornost in da se te uspešno realizirajo, naslednje leto pa določijo nove prioritete.

Sodstvo in pravna država sta po njegovih besedah živa mehanizma, v tem duhu sledijo tudi trendu digitalizacije in uvedbi umetne inteligence, ob zavedanju prednosti in pasti, ki jih prinaša.

Odnos med vejami oblasti je označil za spoštljiv in konstruktiven. Pri prenovi sodniške zakonodaje pa pričakuje pozitivne učinke. Med ukrepi za večjo učinkovitost sodišč je izpostavil uvedbo enotnega sodnega okrožja in enovitega sodnika, zavzemajo pa se tudi za mobilnost sodnikov, ne za mobilnost spisov. V interesu strank pa se uvaja tudi časovne standarde in merila za kakovost dela sodišč, za katere pričakuje, da bodo uveljavljena s prihodnjim letom.

Ob tem se je Đorđević v odgovorih na novinarska vprašanja dotaknil tudi nekaterih aktualnih tem. Glede poziva Sodnega sveta, naj poda mnenje, ali so podani pogoji za razrešitev predsednika ljubljanskega okrožnega sodišča Marjana Pogačnika zaradi očitkov glede dodeljevanja zadev, je dejal, da bo najprej preučil pravno podlago, če je izrekanje o tem sploh v pristojnosti predsednika vrhovnega sodišča, ali pa gre le za del postopka pred Sodnim svetom, odločitev pa je v pristojnosti slednjega.

Sodni svet se je na seji minuli teden seznanil tudi z odločbo Đorđevića o začasnem suspenzu višje sodnice Katarine Marolt Kuret, ki je odločala o tožbah glede posojil v švicarskih frankih. Suspenz traja do dokončne odločitve pristojnega organa v disciplinskem postopku.

Namen suspenza je odstranitev sodnice s sodišča, je pojasnil Đorđević. "To pomeni, da v tem času zaradi očitkov, ki so uperjeni zoper njo, z vidika strank in sodstva ni primerno, da še naprej opravlja sodniško funkcijo, vendar to ne pomeni, da je že kriva, saj je v pristojnosti disciplinskega sodišča pri sodnem svetu, da odloči o očitani kršitvi," je dejal.

Povedal je tudi, da je sodnica vložila pritožbo zoper suspenz in tudi o tem bo odločal Sodni svet. Na vprašanje, ali lahko Sodni svet sodnici izreče trajni suspenz iz sodniške službe, pa je dejal, da je Sodni svet omejen s predlogom, ki ga je podal disciplinski tožilec, ki pa ni predlagal tako strogega ukrepa.

Glede njegove prijave na razpis na eno od prostih mest za ustavnega sodnika pa je dejal, da izziv vidi v nadaljevanju karierne poti, saj je ustavno sodišče vzporedno sodišče vrhovnemu. Sam je že dolga leta kontaktna točka programa Help pri Svetu Evrope, ki je usmerjen v izobraževanje pravnih strokovnjakov glede človekovih pravic. "Mimogrede pa se počutim v odlični fizični in psihični kondiciji in se mi zdi škoda, da bi moje znanje in izkušnje zapravljal nekje na vrtu in posedal," je še dejal.