Sodišča: Manj denarja, manj sodnikov in manj zaostankov

Število najstarejših nerešenih zadev na sodiščih se je lani pomembno zmanjšalo, skrajšali so se pričakovani časi njihove rešitve, zmanjšalo se je število sodnih zaostankov, je dejal predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša. Kazenske in pravdne zadeve se po njegovih besedah prepočasi rešujejo, pri gospodarskih zadevah pa gre na bolje.
Masleša je na novinarski konferenci ob začetku novega sodnega leta dejal, da prioritete delovanja sodišč letos ostajajo enake, na novo so dodali področje izvršbe zaradi nepreglednosti področja tako na normativni kot tudi organizacijski ravni.

Sodni zaostanki so se lani pri nerešenih pomembnih zadevah zmanjšali za 16,6 odstotka glede na leto 2011. Število najstarejših zadev, ki so starejše od 10 let, pa se je lani znižalo za dobrih 20 odstotkov, je pojasnil. Ob tem Masleša ugotavlja, da se kazenske in pravdne zadeve še vedno prepočasi rešujejo, medtem ko je opaziti premike na bolje pri gospodarskih zadevah.

Masleša tudi pojasnjuje, da se je trend povečevanja pripada novih zadev v lanskem letu nadaljeval. V sistem so tako dobili nekaj manj kot 1,13 milijona zadev, rešili so jih 1,19 milijona. Pripad pomembnih zadev v lanskem letu je bil manjši kot leto poprej. Rešili so jih bistveno več, kot so dobili novih v obravnavo, a manj kot v letu 2011. To je po besedah Masleše razumljivo, saj so prednostno reševali starejše zadeve. Ob tem je Masleša opozoril tudi na potrebo po večjem vsebinskem odločanju, ne pa zatekanju k formalističnim rešitvam, ki ne doprinesejo nobene dodane vrednosti.

Letos še 50 sodnikov manj

Predsednik vrhovnega sodišča je spregovoril tudi o kadrovskem stanju na sodiščih. Kot je dejal, so imeli lani 36 sodnikov manj kot leto prej. Letos načrtujejo dodatno znižanje števila sodnikov za 50 in v prihodnjem letu še za 50. Po njegovih besedah gre večinoma za upokojevanje, deloma pa tudi za prenehanje sodniških služb na podlagi negativnih ocen sodnikom.

Kot je dejal, so precej zaostrili kriterije pri ocenjevanju sodnikov in ne kažejo več popustljivosti za kršitve. Te se nanašajo predvsem na neustrezno organizacijo dela, zastaranje zadev iz subjektivnih razlogov in neustrezno vodenje dokaznih postopkov.

Nekaj pozornosti je namenil tudi projektu za odpravo sodnih zaostankov Lukenda, ki za letošnje leto za zdaj ni bil podaljšan, ker s pristojnim ministrstvom niso dosegli dogovora glede financiranja. Ministrstvo jim je, kot navaja Masleša, pred novim letom poslalo "nedostojno ponudbo", saj so bili pripravljeni financirati sedmino od tega, kolikor Masleša ocenjuje, da bi bilo potrebno za dokončanje projekta. Ponudbo so zato zavrnili in se dogovorili, da pogajanja nadaljujejo po novem letu. Zdaj pogovori stojijo zaradi odstopa Senka Pličaniča z mesta ministra za pravosodje in javno upravo.

Za 12 mio. evrov manj sredstev

Sicer pa ima sodstvo v letošnjem letu na voljo 12 milijonov evrov manj, kot je bilo realizirano v letu 2012. To se po besedah Masleše odraža tako v velikem zmanjševanju števila zaposlenih kot tudi v velikem primanjkljaju sredstev v materialne stroške. V letu 2013 bodo sodišča poslovala z več kot sedem odstotkov manj sodnega osebja, kar je v nasprotju s strateškim ciljem in strateško upravljavsko usmeritvijo vrhovnega sodišč, da se sodnika razbremeni nesodniških del.