Neuradno: večina sodnikov za zadržanje novele Zakona o RTV Slovenija

Po neuradnih informacijah časopisa Delo se je podpora na Ustavnem sodišču nagnila v podporo zadržanja novele Zakona o RTV Slovenija. To naj bi podprlo pet sodnikov, trije pa naj bi bili proti. Po naših neuradnih informacijah so glas v podporo zadržanju izvajanja zakona dali predsednik sodišča Matej Acceto, Marko Šorli, Klemen Jaklič, Rajko Knez in Rok Svetlič. Proti zadržanju pa so bile sodnice Špelca Mežnar, Katja Šugman Stubbs in Neža Kogovšek Šalamon.

Kaj pa to pomeni za prihodnost novele zakona? Stanje, kakršno je na RTV Slovenija danes, se bo zdaj za nekaj časa zamrznilo. Še naprej bosta tako vršilca dolžnosti generalni direktor Andrej Grah Whatmough in direktor televizije Uroš Urbanija, še naprej pa bo svoje delo opravljala tudi zdajšnja sestava programskega sveta.

Zadržanje zakona sicer še ne pomeni, da je ta v neskladju z ustavo, sodišče bo moralo o tem še odločati. Zagotovo pa to ni dobra popotnica za izvedbo zakona, ustavni sodniki so, kot kaže, ugotovili, da bi z izvajanjem zakona nastale težko popravljive posledice. Ni pa še jasno, koliko časa si bo Ustavno sodišče vzelo za odločanje o tem, ali je zakon skladen z ustavo ali ne.

Gre za neke vrste poraz vlade, saj je urejanje razmer na RTV njena prioriteta, na referendumu so dobili tudi podporo volivcev. A vse kaže, da bo njihova obljuba, da se zadeve uredijo v najkrajšem možnem času, ostala neuresničena.

Na RTVS nadaljujejo zaposlovanje na nezasedenih uredniških mestih

Medtem pa na RTVS nadaljujejo zaposlovanje na nezasedenih uredniških mestih. Tako bo položaj odgovornega urednika informativnega programa drugega televizijskega programa v ponedeljek prevzel Rajko Gerič, ki je na televiziji že delal. Informativni program Televizije Slovenija (TVS) se je v skladu z lanskoletnimi statutarnimi spremembami razdelil v dve uredniško-producentski enoti, in sicer v informativna programa prvega in drugega programa. Razpis za odgovornega urednika nove enote je bil objavljen že 2. avgusta lani, danes pa so z RTVS sporočili, da bo nad njo kot odgovorni urednik bdel Gerič.

Na položaj je bil z večinsko podporo uredništva imenovan za mandatno obdobje štirih let. Uredniško producentska enota, kjer bo odgovorni urednik, vključuje poseben nacionalni program, namenjen parlamentarnim vsebinam DZ in njegovih delovnih teles, so dodali.

Še vedno pa ostaja prazno delovno mesto odgovornega urednika Multimedijskega centra RTVS, za katerega je bil prav tako razpis objavljen že poleti.

Novela na mizi Ustavnega sodišča

Vlagatelji pobude so na sodišču izpodbijali določbe, po katerih so z začetkom uveljavitve omenjene novele decembra lani prenehali mandati članov programskega in nadzornega sveta, generalnega direktorja in direktorjev televizije in radia. To se je po njihovem opozorilu zgodilo brez ugotavljanja pogojev, ki so sicer predpisani za prekinitev teh mandatov.

Programski in nadzorni svet v skladu z novelo nadaljujeta delo do imenovanja 17-članskega sveta zavoda v skladu z novelo, generalni direktor kot vršilec dolžnosti do imenovanja uprave v skladu z novelo, oba direktorja pa prav tako kot vršilca dolžnosti do imenovanja novih direktorjev radia in televizije.

Po mnenju pobudnikov se s tem krši tako ustaljena praksa Ustavnega sodišča kot sodna praksa Sodišča EU in Evropskega sodišča za človekove pravice. Kot ocenjujejo, bodo zaradi izvajanja novele in prekinitve mandatov nastale nepopravljive posledice, zato so predlagali absolutno prednostno obravnavo in začasno zadržanje novele.

Po poročanju medijev ni mogoče predvideti, kakšna bo odločitev osmih ustavnih sodnikov, saj je bil iz zadeve izločen ustavni sodnik Rok Čeferin. A po navedbah, ki jih je objavil Večer, naj bi bil izid bodisi izenačen bodisi bi se večina sodnikov na koncu lahko odločila za začasno zadržanje.

Grah Whatmough: RTVS prvič po šestih letih poslovala pozitivno

V. d. generalnega direktorja RTVS Andrej Grah Whatmough pa je za danes sklical novinarsko konferenco, na kateri je dal pojasnila v povezavi s sprejemom ključnih dokumentov javnega zavoda. Kot je povedal Grah Whatmough, je letno poročilo in zaključni račun za lansko leto v sredo na predlog vodstva zavoda sprejel nadzorni svet RTVS, rezultat poslovanja pa je prvič po letu 2015 pozitiven, in sicer v višini 96.000 evrov. Lansko leto je torej zavod zaključil s "pozitivno ničlo", kar je po besedah v. d. generalnega direktorja odličen dosežek.

Zavod je imel lani 137,8 milijona evrov prihodkov, kar je skoraj šest milijonov evrov več kot preteklo leto. Na to je po njegovih besedah vplivalo več dejavnikov. "Pohvalimo se lahko, da imamo že dve leti praktično rekordne poslovne prihodke, tako na segmentu RTV-prispevka kot tudi na segmentu tržnih dejavnosti," je izpostavil.

Zelo velik vpliv na poslovanje RTVS pa je imelo tudi zmanjšanje stroškov dela. V letih 2021 in 2022 se je namreč po njegovih besedah izvajala kadrovska sanacija iz naslova dveh aneksov h kolektivni pogodbi, trend padanja števila zaposlenih se je tako v zadnjih dveh letih kar precej intenziviral. Če so leto 2020 zaključili s skoraj 2250 zaposlenimi, jih je bilo zadnji dan lanskega leta 2126, je še dejal Grah Whatmough.

Natančnih podatkov o tem, koliko zaposlenih je bilo v zadnjih dveh letih odpuščenih iz poslovnih razlogov, Grah Whatmough nima, v lanskem letu pa jih je odšlo nekaj več kot 60. Tem je bilo izplačanih za nekaj več kot 1,1 milijona odpravnin, podatka, koliko je znašala najvišja, pa v. d. generalnega direktorja nima. Odpravnine so sicer nižje od predvidenih, saj so z aneksi h kolektivni pogodbi suspendirali določbe o višini odpravnin in so sedaj te omejene na deset povprečnih plač zaposlenega. Sredstva za njihovo izplačilo so sicer lani pridobili s prodajo delnic Eutelsata.

Zadnji aneks h kolektivni pogodbi omogoča odhode zaposlenih tudi v letošnjem letu, a sedanje vodstvo po njegovih besedah programa razreševanja presežnih delavcev ne bo izvajalo, pač pa bo to vprašanje za novo vodstvo s polnim mandatom. Tudi podatka, koliko zaposlenih bi lahko odšlo letos, nima, ocenjuje pa, da okrog 70. Na vprašanje, ali bo v tem primeru na RTVS ostalo dovolj zaposlenih za izvajanje zakonsko določenih obveznosti, je odgovoril, da "absolutno".

Na poslovanje RTVS pa niso vplivali le pozitivni, ampak tudi negativni dejavniki, je še poudaril Grah Whatmough. Prvi je po njegovih besedah višina RTV-prispevka, ki je nespremenjena že od leta 2012, kljub temu pa ga uspejo vsako leto pobrati več, saj "bolj intenzivno izvršujejo to, kar zakon tako ali tako predvideva". Če pa bi se višina RTV-prispevka uskladila z inflacijo, bi to na letni ravni prineslo 26 milijonov evrov več prihodkov, je še dejal.

Poleg dviga plač v javnem sektorju je po njegovih besedah negativni dejavnik, ki je vplival na poslovanje zavoda, tudi "dramatično visoka cena električne energije". Razlika v stroških električne energije je po njegovih besedah skoraj pet milijonov evrov, zaradi povečanih odhodkov pa zavod ni prejel nobene pomoči države. Če bi jo, bi "namesto o pozitivni ničli lahko govorili o konkretnem dobičku", je še dejal. Kljub nekaterim napovedim v medijih sicer Grah Whatmough ni komentiral morebitne odločitve Ustavnega sodišča glede novele Zakona o RTVS.