Za Slovenijo obravnava tožbe zaradi arhivov ECB zelo pozitivna

"Bistvo tega primera je to, da bomo dobili precedenčno sodbo glede arhiva unije, se pravi definiral se bo arhiv unije. Današnjo obravnavo pa ocenjujem kot zelo pozitivno, ker so bila vprašanja sodišča izjemno naklonjena našim argumentom," je poudarila Rejec Longarjeva v prvem odzivu za medije po obravnavi.

Pri tem je še zlasti izpostavila to, da je treba arhiv opredeljevati ozko in funkcionalno, da torej ECB ne more na abstraktni ravni zatrjevati, da je bilo poseženo v njen arhiv, če ne izkaže konkretnih okoliščin, zakaj bi to poseglo v njeno delovanje. Po oceni Slovenije je široka razlaga privilegijev in imunitet v nasprotju s temeljnimi vrednotami EU, med katerimi je spoštovanje pravne države.

Komisija v tožbi, vloženi aprila lani, ugotavlja kršenje nedotakljivosti arhivov ECB in dolžnosti lojalnega sodelovanja v povezavi z zasegom dokumentov ECB v okviru kriminalistične preiskave v Banki Slovenije julija 2016, izvedene zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.

Enostransko ravnanje Slovenije pri zasegu dokumentov ECB v nacionalni preiskavi po navedbah komisije pomeni kršitev nedotakljivosti arhivov ECB, ki je zaščitena v protokolu 7 o privilegijih in imunitetah unije k pogodbi o delovanju EU. V skladu z zakonodajo EU se sicer privilegiji in imunitete na zahtevo nacionalnih organov lahko odpravijo, vendar se ta možnost v tem primeru ni uporabila, pojasnjuje komisija.

Zakaj Slovenija ni prosila za odpravo privilegijev?

V obravnavi je bilo danes večkrat izpostavljeno vprašanje, zakaj ni Slovenija prosila za odpravo privilegijev in imunitet. Rejec Longarjeva odgovarja, da niso iskali dokumentov ECB, temveč izključno dokumente, ki so se nanašali na pristojnosti Banke Slovenije v nacionalnem svojstvu. "A tehnično je v današnji digitalni dobi nemogoče vzeti samo tri dokumente, logično je bilo, da so vzeli cel prenosnik," je ponazorila.

Komisija izpostavlja tudi, da slovenski organi niso konstruktivno razpravljali z ECB o tem vprašanju, kot to zahteva načelo lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4 pogodbe o EU. Komisija, ki jo je na obravnavi zastopala Barbara Rous Demiri, poudarja, da njeni poskusi, da bi razjasnili dejstva in okoliščine, niso bili uspešni.

Prav tako so sodniki na komisijo vztrajno naslavljali vprašanje, zakaj se zaprosila guvernerju slovenske centralne banke po informacijah ne more razumeti kot zaprosila ECB. "Točno to je argument, s katerim smo v pisnih vlogah operirali," je pojasnila Rejec Longarjeva. Gre namreč za to, da komisija ves čas zatrjuje, da je evropski sistem centralnih bank izjemno integrirana enota, kar implicira, da je nacionalna banka praktično evropska institucija, pri čemer se poraja logično vprašanje, ali to ne pomeni, da se lahko sama centralna banka arbitrarno odloča, kdaj bo evropska, kdaj pa nacionalna institucija.

Komisija izpostavlja tudi, da slovenski organi niso konstruktivno razpravljali z ECB o tem vprašanju, kot to zahteva načelo lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4 pogodbe o EU. Komisija, ki jo je na obravnavi zastopala Barbara Rous Demiri, poudarja, da njeni poskusi, da bi razjasnili dejstva in okoliščine, niso bili uspešni.

Slovenija zavrača tudi ta očitek. Navedbe ECB, da slovenska stran ni stopila v stik z njimi, po navedbah Rejec Longarjeve ne držijo. Razkorak med ECB in slovenskim tožilcem je bil v tem, da ta ECB ni pustil voditi preiskave in je v skladu z nacionalno zakonodajo vodil postopek, je bil pa v okviru tega vedno pripravljen sodelovati, pripravljen je bil tudi na kompromise in težko se mu kar koli očita, je poudarila zastopnica.

Slovenija je doslej vse očitke zavračala. Deset dni pred obravnavo pa je odjeknila novica, da je premier Janez Janša pisal predsednici komisije Ursuli von der Leyen in jo vprašal, pod katerimi pogoji bi bila komisija pripravljena umakniti tožbo. Premier je na Twitterju pojasnil, da so se za to odločili na podlagi dosedanjih izkušenj s tožbami. Sicer pa so informacije o tem zelo skope.

V komisiji so zgolj potrdili, da so pismo prejeli. Na vprašanji, ali so pripravljeni umakniti tožbo in pod katerimi pogoji, odgovarjajo le, da nočejo komentirati podrobnosti pravdnega spora, da ne bi zmotili sodnega procesa. Na Janševo pismo bodo odgovorili pravočasno, še pravijo. Komisija lahko sicer tožbo umakne v kateri koli fazi postopka, vse do razglasitve sodbe.

Primer je sicer pomemben presedan. Protokol o privilegijih in imunitetah je namreč redko predmet pravdnega spora. Pravni postopek naj bi tako zagotovil jasnost glede okoliščin, v katerih velja nedotakljivost arhivov unije, in kako je to pravilo treba uporabljati, pojasnjujejo v komisiji.

V obravnavi ni bilo govora o možnosti umika tožbe

Na vprašanje, ali je poravnava možna, je zastopnica Rejec Longarjeva danes dejala, da je ta vedno možna v smislu, da komisija reče, da je naredila napako in umakne tožbo, ni pa izvedljiva v smislu, ko bi slovenska stran priznala, da je zasegla arhiv unije, ker so sodbe slovenskih sodišč opredelile zaseženo dokumentacijo, kot da ni arhiv unije, in te sodbe sodišč zavezujejo slovenske organe.

V obravnavi danes ni bilo govora o možnosti umika tožbe, razen na eni točki, ko je zastopnik ECB mimogrede omenil, da so sicer priča predlogom za umik tožbe, a je nato, kot je bilo razumeti, te svoje besede umaknil. Svoja stališča je danes v obravnavi sicer posebej predstavila tudi ECB, ki jo je zastopal Aljoša Šega.

Generalna pravobranilka Juliane Kokott je na koncu sporočila, da bo sklepne predloge predstavila 3. septembra. Ti sicer za sodišče niso zavezujoči. Na sodišču ne želijo napovedovati, kdaj bodo razglasili sodbo. Primerljivi primeri pa so v lanskem letu v povprečju trajali 19 mesecev od vložitve tožbe. Sodbo je tako mogoče pričakovati konec leta.

Na sodišču ne želijo napovedovati, kdaj bodo razglasili sodbo. Primerljivi primeri pa so lani v povprečju trajali 19 mesecev od vložitve tožbe. Po navedbah neuradnih diplomatskih virov je mogoče sodbo pričakovati konec leta.

Ministrica za pravosodje Lidija Kozlovič je danes v Ljubljani glede pisma predsednika vlade povedala, da se je predsednik oziroma kabinet želel seznaniti s samim spisom, kar so tudi omogočili, da so se pogovarjali o pravnih možnostih izida in da se je predsednik potem odločil, da je poslal pismo, kar je tudi njegova pravica. Dejala je še, da ne ve, ali je dobil odgovor.