Slovenska muslimanska skupnost, ki jo je zastopal Andraž Teršek, namreč meni, da je omenjena določba zakona v nasprotju z ustavo, ki zagotavlja versko svobodo, saj da muslimanom preprečuje vsakodnevno preskrbo in uživanje halal mesa kakor tudi preskrbo s halal mesom ob priložnosti islamskega verskega praznika kurban bajram.
Ustavno sodišče se sicer strinja, da je redno prehranjevanje z mesom živali, obredno zaklanih v skladu s pravili islama, ter uživanje in daritev mesa tako zaklanih živali ob kurban bajramu, izpolnjevanje pomembnih verskih dolžnosti, razumno povezanih z bistvom verskega prepričanja. Zato je oboje varovano s pravico do svobodnega izvrševanja vere iz prvega odstavka 41. člena Ustave. "Ker izpodbijana določba otežuje dostop do mesa obredno zaklanih živali zaradi vsakodnevne prehrane in zaradi omogočanja polnega in neokrnjenega praznovanja kurban bajrama, otežuje izpolnjevanje ključnih verskih dolžnosti. Zato po presoji Ustavnega sodišča posega v svobodo veroizpovedi pripadnikov islamske vere," pišejo v odločbi.
Vendar ... "Ustavno sodišče je poudarilo, da je treba pri presoji dopustnosti omejitev pravice do svobode vere iz prvega odstavka 41. člena Ustave glede na peti odstavek 15. člena Ustave upoštevati ureditev ciljev, zaradi katerih je dopusten poseg v svobodo vere, kakor jo določa drugi odstavek 9. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah," nadaljuje sodišče.
In cilj drugega odstavka 25. člena ZZZiv je zagotavljanje dobrobiti živali. V kontekstu obravnavanega primera to pomeni varstvo živali pred mučenjem, ki ga izrecno zahteva četrti odstavek 72. člena Ustave. Opredelitev ustavno zapovedanega "varstva živali pred mučenjem" zajema tudi prizadevanja zakonodajalca, da prepreči, ublaži ali omili telesno neprijetne občutke bolečine, stresa in strahu, ki jih živalim povzroča človek. Cilj zapovedi predhodnega omamljenja živali pred zakolom, to je zagotavljanje dobrobiti živali, je del morale kot skupka pravil, ki vrednotijo in usmerjajo ravnanje ljudi na podlagi pojmovanj dobrega in slabega. Glede na drugi odstavek 9. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah je morala dopusten razlog za poseg v versko svobodo, pojasnjuje sodišče, ki je sklenilo, da je "z omamljenjem mogoče učinkovito ublažiti bolečino in strah živali ter da ne obstaja milejše sredstvo za dosego tega cilja, ki bi manj posegalo v versko svobodo".
Ustavni sodniki so zato podprli obstoječo zakonodajo. Prav tako poudarjajo, da "je ustavnopravna teža koristi za muslimansko skupnost spornega člena velika, na drugi strani pa so posledice za versko svobodo omejene – zaradi verske nevtralnosti izpodbijane določbe in zaradi tega, ker je dostop do halal mesa le otežen, ne pa onemogočen".
