Ustavno sodišče je pri zahtevi skupine 30 poslank in poslancev LDS in SD za oceno ustavnosti 11. člena spremenjenega zakona o policiji zavrnilo predlog za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe, ki omogoča zaposlitev policijskega kurata. Sodnica poročevalka v zadevi je hkrati podaljšala rok za odgovor državnega zbora na navedbe v zahtevi na 60 dni, so sporočili z ustavnega sodišča.
Kot so še zapisali, je ustavno sodišče pozvalo državni zbor in ministrstvo za notranje zadeve, naj se izjavita o predlogu za začasno zadržanje izvrševanja izpodbijane določbe.
Iz odgovora ministrstva izhaja, da izpodbijane določbe brez izdaje podzakonskega akta ni možno uresničiti in da naj bi bil ustrezen pravilnik predvidoma sprejet v roku šestih mesecev, ki je določen v zakonu; pred pričetkom njegove veljavnosti pa ni načrtovana zaposlitev uslužbenca, ki bi skrbel za organizacijo religiozne duhovne oskrbe v policiji.
Glede na navedeno je ustavno sodišče predlog za začasno zadržanje zavrnilo, so zapisali v obrazložitvi.
LDS in SD proti duhovni oskrbi v policiji
Trideset poslancev opozicijskih LDS in SD se je za ustavno presojo odločilo, ker menijo, da je policijski kurat v neskladju z ustavo, ki govori o načelih pravne države, ločitvi države in verske skupnosti, enakosti pred zakonom ter svobodi vesti.
Poleg tega je novela tudi nejasna, saj vprašanje zaposlitve policijskega kurata prepušča notranjemu ministru. Iz obrazložitve zakona izhaja, da bi policija zaposlila kurata kot visokega javnega uslužbenca, za kar bi bilo namenjenih šest milijonov proračunskih sredstev, argumentirajo v opoziciji, kjer menijo, da vlada posega v ustavno ločitev med državo in verskimi skupnostmi ter privilegira le eno versko skupnost.
Vlada: Gre za uresničevanje ustavne določbe
Vlada je sprejela mnenje o pobudi, v kateri je poudarila, da je kot predlagateljica pri uveljavitvi pravice policista do religiozne duhovne oskrbe izhajala iz določb ustave, ki varujejo temeljne človekove pravice in svoboščine. Zato meni, da s sprejeto zakonsko normo ni bilo kršeno ustavno načelo o ločitvi države in verskih skupnosti.
Stališče pobudnikov ustavne presoje, da bo država financirala versko dejavnost v smislu, da se bo s tem financiralo določeno versko skupnost, je po mnenju vlade napačna, saj pri uvedbi policijskega kurata ne gre za financiranje verskih skupnosti, temveč za zagotavljanje pravice iz ustave.