Tudi višje sodišče pritrdilo: za Gajino invalidnost je kriva porodnišnica

Višje sodišče v Ljubljani je zavrnilo pritožbo Bolnišnice za ginekologijo in porodništvo Kranj ter Zavarovalnice Triglav na vmesno sodbo kranjskega okrožnega sodišča in tako potrdilo, da je odškodninski zahtevek deklice Gaje in njenih staršev v celoti utemeljen. Sodišče bo odločalo le še o višini odškodnine, ki bi lahko presegla milijon evrov.

Kranjsko okrožno sodišče je aprila lani z vmesno sodbo odločilo, da je Bolnišnica za ginekologijo in porodništvo (BGP) Kranj odgovorna za škodo, ki izhaja iz hudih posledic, ki jih je zaradi zapletov pri porodu utrpela danes sedemletna Gaja. Temu je, kot je danes sporočil pooblaščenec družine Aljoša Ravnikar, februarja letos pritrdilo tudi višje sodišče v Ljubljani, ki je s sodbo zavrnilo pritožbi bolnišnice in zavarovalnice, pri kateri je bolnišnica zavarovana.

Višje sodišče je pritožbi toženih strank zoper vmesno sodbo zavrnilo kot neutemeljeni in v celoti pritrdilo stališču prvostopenjskega sodišča, da so Gajine poškodbe oziroma okvara zdravja nastale zaradi strokovnih napak zdravnikov, torej zaradi nestrokovnega in nepravilno vodenega poroda. Višje sodišče je tako zavrnilo trditve kranjske porodnišnice, da so poškodbe oziroma okvara zdravja posledica sistemske okužbe oziroma sepse.

Kot je pojasnil Ravnikar, je vmesna sodba z zavrnitvijo obeh pritožb postala pravnomočna. Okrožno sodišče v Kranju bo zdaj odločalo le še o višini odškodnine. BGP Kranj in Zavarovalnica Triglav pa lahko vrhovnemu sodišču predlagata, da bi zoper sodbo višjega sodišča dopustilo revizijo. "Vendar je malo verjetno, da bi vrhovno sodišča revizijo dopustilo," je ocenil Ravnikar.

Tožbe ne bi vložila, če bi se porodnišnica za napako opravičila

Ob tem je Ravnikar spomnil, da Gajina starša več kot leto dni od prvega posveta z odvetnikom tožbe proti bolnišnici nista nameravala vložiti in je ne bi vložila, če bi se porodnišnica za napako opravičila. Gajina starša sta tudi še vedno pripravljena skleniti ustrezno poravnavo, s katero bi se s toženima strankama dogovorila o ustrezni višini odškodnine.

"To bi bilo tudi najbolj smiselno za BGP Kranj, saj bi se s tem izognila teku visokih zakonskih zamudnih obresti. S pretekom vsakega leta se namreč odškodnina zaradi zamudnih obresti poviša za osem odstotkov. Od vložitve tožbe je preteklo več kot štiri leta, od rojstva pa več kot sedem let," je navedel Ravnikar.

Predstavniki bolnišnice so v sojenju vztrajali, da je osebje porodnišnice v Gajinem primeru ravnalo pravilno in da so poškodbe posledica sistemske okužbe ter da zanje osebje ni odgovorno. Ob tem velja, da bi bolnišnico, ki se že sicer sooča z velikimi finančnimi težavami, plačilo odškodnine močno prizadelo. Celotni zahtevek tožnikov je namreč sodišče ocenilo na okoli milijon evrov, s pripadajočimi obrestmi pa bi bil lahko znesek še bistveno višji.

Zahtevek je sicer sestavljen iz odškodnine za škodo, rente za izgubljen zaslužek, rente za bodočo premoženjsko škodo za prilagoditev nepremičnine, terapije, pripomočke za nego in podobno ter rente za tujo pomoč za 24 ur na dan. Vključuje tudi odškodnino za duševne bolečine staršev zaradi posebno težke invalidnosti otroka.