Michela Stephana so leta 2017 priprli zaradi napeljevanja Iračana Alija H. R. R. k umoru Janeza Plavca, enega od vodilnih na Kemijskem inštitutu, kjer je bil nekaj časa zaposlen Stephan. Ključna priča, ki je takrat pripeljala do obsodbe, je bil Iračan, ki je Stephana prijavil policiji. Zato naj bi Stephan, že ko je v priporu čakal na sodbo v zadevi Plavec, načrtoval tudi umor Iračana.
O tem naj bi govoril s še dvema pripornikoma, A. K., s katerim sta si delila sobo, in M. Š., ki pa sta njegov domnevni načrt razkrila policiji. Po besedah A. K. naj bi imel Stephan za umor pripravljene številne scenarije, med drugim naj bi našteval tudi razne kemikalije, s katerimi bi ga lahko zastrupili. A. K. je pričal tudi, da je Stephan pri načrtovanju likvidacije priče uporabljal njegov računalnik s skrivnim dostopom do interneta. Za umor naj bi jima Stephan ponujal 30.000 evrov.
Kot je ob današnji razglasitvi oprostilne sodbe poudarila predsednica sodnega senata Ana Klampfer Binder, v ponovljenem sojenju ni bilo dokazano z gotovostjo zunaj razumnega dvoma, da je Stephan napeljeval k umoru kronske priče. V dvomu pa je treba odločiti v korist obtoženega. Očitki iz obtožnice pa so temeljili na izpovedih prič A. K. in M. Š., Stephanovih sojetnikov iz pripora, ki so se že od samega začetka razhajale.
Dokazni postopek je sicer dokazal, da so bili Stephan in obe priči skupaj v zaporu v istem času. Sodišče tudi ne dvomi, da je Stephan sojetnikoma veliko povedal o svojem kazenskem postopku, a za napeljevanje k umoru je potrebno bistveno več, je poudarila predsednica senata.
Kot je izpostavila, je A. K. med pričanjem prihajal v nasprotje sam s sabo, prav tako se je njegova izpoved razhajala od izpovedi M. Š. Tudi slednji je stalno spreminjal navedbe, niti ni vedel imena obtoženega, je poudarila med drugim. Ob odsotnosti drugih dokazov sodišče zato ni moglo potrditi navedb iz obtožnice in je Stephana oprostilo obtožbe.
Stephan je v sklepnih besedah poudaril, da je bil celoten primer zoper njega ustvarjen le na papirju, ob čemer je bil kritičen do tožilstva in sodišča. Poudaril je, da sta A. K. in M. Š. ves čas spreminjala izpovedi pred sodiščem in ju označil za serijska lažnivca. Izpostavil pa je tudi, da v postopku niso našli nobenih kemikalij, prav tako ni bilo nobenih dokazov, da bi prišlo do izmenjave denarja.
Sodba še ni pravnomočna.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.