Sodišče zavrglo zahtevo o Sovi

Ustavno sodišče je v postopku za oceno ustavnosti, začetem z zahtevo vrhovnega sodišča, na seji 4. oktobra zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 21. člena zakona o Slovenski obveščevalno-varnostni agenciji (Sova), so danes sporočili z ustavnega sodišča. Direktor Sove Matjaž Šinkovec je tedaj predsedniku vrhovnega sodišča Francu Testenu predlagal, naj dovoli pridobivanje podatkov na podlagi spremljanja mednarodnih sistemov zvez, Testen je postopek prekinil in vložil zahtevo za oceno ustavnosti.

Tedanji direktor Sove je predsedniku vrhovnega sodišča predlagal, naj na podlagi 37. člena ustave v povezavi z 20. in z 21. členom zakona o Sovi dovoli uporabo posebne oblike pridobivanja podatkov s spremljanjem mednarodnih sistemov zvez. Predsednik vrhovnega sodišča je prekinil postopek odločanja o navedenem predlogu in vložil zahtevo za oceno ustavnosti prvega odstavka 21. člena zakona.

Predlagatelj meni, da je izpodbijana določba v neskladju z drugim odstavkom 37. člena ustave. Pojem "spremljanje mednarodnih sistemov zvez" naj bi bil pravno neopredeljen. Sam ukrep naj bi pomenil poseg v tajnost občil, ta pa naj bi bil ob drugih izpolnjenih pogojih dopusten le na podlagi odločbe sodišča. Predlagatelj ocenjuje, da bi zaradi takojšnje razveljavitve izpodbijane določbe in s tem pravne praznine lahko nastala še večja neustavnost. Ustavnemu sodišču je zato predlagal, naj ob morebitni razveljavitvi to praznino zapolni z določitvijo ustreznega načina izvršitve svoje odločbe.

Izpodbijani prvi odstavek 21. člena zakona o Sovi ni samostojna določba. Ob upoštevanju že navedenih določb ustave je mogoče njeno vsebino razlagati le v povezavi z vsebino drugega in tretjega odstavka tega člena ter v konkretnem primeru prvega odstavka 2. člena zakona o Sovi. Izpodbijano določbo je zato treba najprej razlagati tako, da se spremljanje mednarodnih sistemov zvez kot del obveščevalne dejavnosti agencije lahko nanaša le na območje zunaj državnega območja RS, so zapisali na ustavnem sodišču.

V prid takšni razlagi govorijo namreč prvi odstavek 2. člena ter drugi in zlasti tretji odstavek 21. člena zakona o Sovi. Poleg slednjega iz drugega odstavka 21. člena jasno izhaja, da gre za zadevo in ne za konkretnega posameznika. Tretji odstavek 21. člena še dodatno izrecno določa, da se spremljanje mednarodnih sistemov zvez ne sme nanašati na določljiv priključek telekomunikacijskega sredstva ali na določenega uporabnika tega priključka na območju RS. Zato predsednik vrhovnega sodišča glede na predhodno navedeno razlago vsebine izpodbijane določbe ne more biti pristojen za dovolitev oziroma odobritev spremljanja mednarodnih sistemov zvez, so zapisali na ustavnem sodišču.

Šele če bi pri spremljanju mednarodnih sistemov zvez lahko prišlo do položaja oziroma možnosti, da bi se to nanašalo tudi na državno območje RS ali na konkretno določeno osebo na tem območju, bi bila glede na drugi odstavek 37. člena ustave potrebna odredba sodišča, ki jo je treba izdati v primerih, določenih v 24. členu zakona o Sovi.

Ustavno sodišče zato ocenjuje, da glede na vsebino predlagateljeve zahteve ne gre za položaj, v katerem bi moral predsednik vrhovnega sodišča pri odločanju uporabiti prvi odstavek 21. člena zakona o Sovi. Zato ni izpolnjena procesna predpostavka za oceno ustavnosti izpodbijane zakonske določbe in je bilo treba zahtevo zavreči.