Pri zdravniških organizacijah je kot kršitev prepoznalo izvajanje referendumske propagande brez ustrezne prijave kampanje ter izvajanje takšne propagande v prostorih javnih zdravstvenih zavodov. Med drugim je ugotovilo nepravilnosti pri izobešanju letakov v zdravstvenih ustanovah in širjenju drugih propagandnih vsebin pri spodbujanju glasovanja proti zakonu, so navedli v sporočilu za javnost. Takšna ravnanja po presoji vrhovnega sodišča presegajo okvir dopustnega izražanja stališč in predstavljajo nedovoljeno referendumsko kampanjo, ki bi lahko vplivala na oblikovanje volje volivcev.
Pri verskih organizacijah je vrhovno sodišče jasno ločilo med verskim izražanjem in referendumsko propagando. Po navedbah sodišča verski obredi, molitve in druga verska sporočila, tudi če so vsebinsko povezana z referendumskim vprašanjem, spadajo v okvir ustavno varovane verske svobode in ne predstavljajo kršitev. Kot kršitev pa je prepoznalo "ravnanja, ki so presegla verski okvir in pomenila neposredno pozivanje h glasovanju proti, zlasti širjenje propagandnih gradiv, organiziranje prevozov na volišča in druge aktivnosti, usmerjene h glasovanju proti zakonu, pri čemer udeleženci niso bili prijavljeni kot organizatorji kampanje". Takšna ravnanja po presoji vrhovnega sodišča predstavljajo nedovoljeno izvajanje referendumske kampanje.
Za uveljavitev zakona je na referendumu glasovalo 46,57 odstotka volivcev (321.729 glasovnic), proti pa 53,43 odstotka (369.089 glasovnic).
Ob tem je izpostavilo še, da odločitev ne pomeni vrednostne opredelitve do vsebine zakona ali do stališč posameznih strani, temveč izključno presojo postopkovne poštenosti referendumske kampanje in vpliva ugotovljenih nepravilnosti na referendumski izid.
Razlika v glasovih je bila izrazita
Kljub ugotovljenim nepravilnostim pa je Vrhovno sodišče presodilo, da tožniki niso dokazali, da bi te nepravilnosti vplivale ali bi lahko vplivale na končni izid referenduma. Vrhovno sodišče je pri tem upoštevalo, da je bila referendumska kampanja pluralna in da je sodelovalo večje število prijavljenih organizatorjev, ki so prav tako zastopali stališče proti zakonu.
Predložene analize in druge navedbe niso izkazale vzročne povezave med ugotovljenimi kršitvami in rezultatom glasovanja, razlika v glasovih pa je bila izrazita. Ker tožniki niso dokazali, da bi prav ugotovljene kršitve vplivale na voljo volivcev oziroma da bi bil izid brez teh nepravilnosti drugačen, je Vrhovno sodišče tožbo zavrnilo.
Primc vidi sodbo vrhovnega sodišča kot zmago solidarnosti
Zaradi sodne odločitve je pobudnik referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Aleš Primc izrazil veliko veselje, hkrati pa se mu zdi olajšanje za bolnike, invalide in upokojence.
S to sodno odločitvijo so bolniki in invalidi končno obvarovani denimo pred pritiski, ki bi jih po njegovem prepričanju uvedel zakon.
A državo in družbo čaka še veliko dela, je poudaril. Predvsem mora država vzpostaviti dostopno in kakovostno zdravstvo, ki bo ljudem omogočilo lepo in kakovostno življenje. Prav tako je treba po vsej Sloveniji vzpostaviti kakovostno paliativno oskrbo in pomoč bolnikom ter njihovim družinam, ki to potrebujejo, je opomnil.
Izjavo ob objavljeni sodbi vrhovnega sodišča bo skupaj z odvetnikom Klemnom Golobom kot avtorjem odgovora na tožbo, ki so jo na vrhovno sodišče vložili tožniki Bogdan Biščak, Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac in članica izvršnega odbora društva Srebrna nit Brigita Skela Savič, podal na današnji novinarski konferenci ob 15. uri pred vrhovnim sodiščem v središču Ljubljane.
Biščak presenečen nad zavrnitvijo tožbe v referendumskem sporu
"Vrhovno sodišče je priznalo, da smo imeli prav glede nepravilnosti tako pri zdravnikih kot pri Katoliški cerkvi. Ni se pa strinjalo s tem, da smo dokazali, da je to dovolj vplivalo na rezultat glasovanja," je dejal Biščak. Kot je dodal, je presenečen zaradi tega, ker je "leta 2018 referendum o drugem tiru razveljavilo, ne da bi tožnik takrat navedel en sam dokaz v prid tega, da so nepravilnosti takrat vplivale na rezultat". "Mi smo navedli dva dokaza, statistično analizo in javnomnenjsko raziskavo, pa sodišču to ni bilo dovolj," je dejal.
"S tega vidika sem nad sodbo presenečen, moram pa jo prebrati v celoti, se posvetovati z odvetnikom in bomo videli, kaj naprej," je dodal.
Pobudnik referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja Aleš Primc je odziv na sodbo vrhovnega sodišča napovedal na popoldanski novinarski konferenci pred vrhovnim sodiščem.
Tožbo so lani decembra vložili Bogdan Biščak, Andrej Pleterski, Dušan Keber, Igor Pribac in Brigita Skela Savič, ki so prepričani v nepravilnosti v referendumski kampanji, ki so po svoji naravi v temeljih prizadele poštenost referendumskega postopka.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.