Stopnjevanje protesta na obletnico 'srečnega konca', Goloba pozivajo k odstopu

Sodniki bodo v času prilagojenega načina poslovanja, ki bo trajal do 24. januarja, opravljali procesna dejanja le v zadevah, ki so nujne po zakonu. To med drugim pomeni, da lahko sodniki prekličejo že razpisane obravnave ali ne razpišejo novih ter da na višjem sodišču v času prilagojenega poslovanja ne bo sej. 

14-dnevni protest bodo začeli na obletnico odmevne zaveze predsednika vlade Roberta Goloba "o srečnem koncu".

Na današnji seji glavnega odbora sodniškega društva so sprejeli tudi sklep, s katerim pozivajo vse sodnike, da zamrznejo svoje sodelovanje v različnih komisijah in organih, ustanovljenih s strani izvršilne veje oblasti, kot so delovne skupine, različne izpitne komisije, tudi za pravniški državni izpit in izpite iz upravnega postopka, izpite za stečajne upravitelje, izvršitelje, volilne komisije, izobraževalne dogodke centra za izobraževanje v pravosodju. Evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa bodo obvestili o možnosti nesodelovanja sodnikov pri izvedbi evropskih volitev.

Proučili bodo tudi možnosti za vložitev kazenske ovadbe zoper nosilce izvršilne in zakonodajne veje oblasti, Sodni svet pa bodo pozvali, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za določitev načina izvršitve ustavne odločbe glede sodniških plač.

Ustavno sodišče je junija odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja. To se ni zgodilo, zato so sodniki danes za eno uro protestno prekinili delo, pridružili pa so se jim tudi tožilci.

Danes sicer glavne obravnave in seje niso bile preklicane, temveč prekinjene v vsaki posamezni zadevi posebej, o čemer je odločal predsednik senata. Ostale službe sodišč in javne knjige so v tem času poslovale nemoteno.

Kot e ob robu stavke dejala predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesne Bergant Rakočević, so o protestu že obvestili svetovno in evropsko sodniško združenje. V protestni izjavi so izpostavili, da protestirajo proti kršenju pravnega reda in pozivajo k spoštovanju pravne države in vladavine prava. V vladnem nespoštovanju ustavne odločbe glede sodniških plač vidijo zlorabo oblasti, so še navedli.

"Protestiramo, ker sta si vlada in državni zbor vzela pravico, ki je nimata, to je, da ignorirata odločbo ustavnega sodišča, in sicer prav to, ki varuje neodvisnost sodstva proti izvršni in zakonodajni veji oblasti. S tem so predstavniki izvršne in zakonodajne oblasti zlorabili svojo moč, nam sodnikom v posmeh, vsem skupaj pa v hudo sramoto," so zapisali v izjavi.

Poudarili so, da je pravni red zasnovan v ustavi, ki pravi, da je Slovenija pravna država. Temelj pravne države je spoštovanje zakonov in odločb sodišč, saj se lahko le tako zagotavljajo varovanje človekovih pravic, demokracije, enakost pred zakonom in odgovornost oblasti. V ustavnih demokracijah se brez nadaljnjega spoštujejo tudi odločitve ustavnih sodišč, so izpostavili.

Prav tako protestirajo proti sprenevedanju in zavajanju javnosti, da gre zgolj za usklajevanje plač v celotnem javnem sektorju, ker izvršitev ustavne odločbe s tem ni povezana. S protestom nasprotujejo tudi "političnemu mešetarjenju in barantanju z vsebino ustavne odločbe" v smislu javnih zavez predstavnikov vlade sindikatom o nespoštovanju roka, ki je v njej določen.

Zahtevajo, da se z izvršitvijo navedene odločbe nemudoma zagotovijo dostojni materialni pogoji za neodvisno delo sodnikov in primeren oziroma primerljiv položaj, ki ga imajo sodniki po ustavi s predstavniki zakonodajne in izvršne veje oblasti.

Pri tem znova opozarjajo, da plače sodnikov že več kot 20 let konstantno realno padajo in kljub stažu in napredovanjem ne dosegajo vrednosti lastnih plač iz 90. let prejšnjega stoletja. "Neto plača najnižje plačanega sodnika za okoli 1300 evrov zaostaja za prejemki najnižje plačanega poslanca in celo neto plača vrhovnega sodnika je nižja od neto prejemkov najnižje plačanega poslanca," so še zapisali.

Skupni izjavi so se pridružili tudi Sodniki višjega delovnega in socialnega sodišča, ki pa so hkrati sprejeli še svojo izjavo. V njej so zahtevali izvršitev odločbe ustavnega sodišča. Izpostavili so, da plačni položaj sodnikov ni primerljiv s položajem javnih uslužbencev, zato mora biti urejen s posebnim zakonom, in sicer z zakonom o sodniški službi.

Pri določitvi plač sodnikov je po njihovem mnenju treba upoštevati predvsem težo odločanja v sporih, ki je naložena le sodnikom. "Nesprejemljivo je, da se na sodiščih prve stopnje nemalokrat zgodi, da je v sodni dvorani sodnik, ki razsoja, manj plačan kot preostali udeleženci postopka, ki so prav tako plačani iz državnega proračuna," menijo.

Prav tako so opozorili na pomen zagotavljanja ustreznih prostorskih pogojev za delo sodišč in izpostavili nujnost izgradnje sodne stavbe za Bežigradom.

Valenčič: Odločba je zavezujoča in neodložljiva

Predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije (DDTS) Boštjan Valenčič je ob protestu povedal, da od vlade in državnega zbora pričakujejo dosledno spoštovanje načela pravne države, torej takojšnjo uresničitev odločbe ustavnega sodišča. Tudi on je izpostavil, da predstavlja neuresničitev ustavne odločbe v roku, ki ga je postavilo ustavno sodišče, kršitev načela pravne države, obenem pa krši materialno neodvisnost pravosodnega sistema v širšem smislu.

Glede argumenta vlade, da bo ustavno odločbo uresničila v okviru prenove plačnega sistema v javnem sektorju, je dejal, da gre za dve ločeni področji, torej na eni strani za reformo plačnega sistema, na drugi strani pa za odpravo plačnih nesorazmerij, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče. "Slednja odločba je zavezujoča in neodložljiva. Žal ti dejstvi vladi oziroma njenemu predsedniku nista popolnoma jasni. Vlada izvršitev ustavne odločbe pogojuje z doseganjem dogovora z vsemi drugimi sindikati, kar pa po našem mnenju kaže na popolno nerazumevanje načel pravne države in vladavine prava. Z drugimi besedami, sindikati vlado očitno silijo v nespoštovanje načela pravne države," je dejal Valenčič.

Predsednik društva je še izpostavil, da nameravajo tožilci ob neodpravi neustavnosti nadaljevati s pripravo stavke, ki bo ta ali prihodnji mesec. "Tako radikalen korak je potreben, da se končno udejanjijo načela pravne države," je dejal Valenčič. Pri tem je poudaril, da jo bodo izvedli skladno z 48. členom zakona o državnem tožilstvu, kar pomeni, da bodo opravljali nujne in prednostne zadeve ter tiste, ki jih je nevarno odlagati.

Poleg tega je napovedal, da bodo nadaljevali s postopkom vlaganja tožbe. "Konkretni pogovori, ali bo šlo za odškodninske ali tožbe iz naslova delovnega razmerja, še potekajo, nedvomno pa bomo zahtevali plačilo za pet let nazaj, skupaj z zamudninami," je dejal. Povedal je tudi, da še preučujejo možnost kolektivne tožbe in da gre zaenkrat vse v smeri vlaganja individualnih tožb.

Đorđević: Sodniki se s protestom zavzemajo tudi za spoštovanje pravne države

"Nezadovoljstvo kolegov, na trenutke že tudi nestrpnost, lahko povsem razumem. Že več kot desetletje smo namreč v situaciji, ki jo je ustavno sodišče ocenilo kot neustavno. Sodniki že ves ta čas čakamo na rešitev vprašanja materialne neodvisnosti, ta pa se vedno znova odmika. Sicer pa ni odveč poudariti, da protestni shodi niso namenjeni samo zavzemanju za pravice sodnikov, temveč gre bolj za protest proti eklatantnemu kršenju pravnega reda ter za spoštovanje pravne države, neodvisnosti sodstva in delitve oblasti," je izpostavil Predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević.

Državni odvetniki podpirajo protest sodnikov in državnih tožilcev

Državni odvetniki podpirajo sodnike in državne tožilce v pozivu k spoštovanju pravne države in vladavine prava in k spoštovanju odločb ustavnega sodišča, tudi odločbe, s katero je ustavno sodišče ugotovilo, da so predpisi, ki urejajo plače sodnikov, v nasprotju z ustavo, je danes sporočila generalna državna odvetnica Ana Kerševan.

Uresničitev odločbe o sodniških plačah hkrati z dogovorom o plačah v javnem sektorju

Minister za javno upravo Franc Props sicer pravi, da se zavedajo, da so plače sodnikov nizke, da gre za eno od vej oblasti in je tudi v tem delu treba poskrbeti, da bodo lahko neodvisno delovali, a hkrati ponavlja že znano stališče vlade: ko bodo končana dogovarjanja o plačah za celotni javni sektor, bodo hkrati udejanjili tudi odločbo ustavnega sodišča o sodniških plačah.

Stališče vlade je, da zadeve rešujejo vzporedno, in tako bodo delovali. Bodo pa poskušali iskanje rešitev kar najbolj pospešiti, je napovedal. Ob tem je zanikal, da so na vladi pri vprašanju sodniških plač neenotni. Na novinarsko vprašanje o stališču pravosodne ministrice Dominike Švarc Pipan pa je odvrnil, da je ministrica povedala, kakšno je njeno stališče, a so po razpravi prišli do zaključka, da je edina možnost, da pridejo do celovitih rešitev.

Dogovarjanja o uskladitvi sodniških plač so sicer lani potekala že z njegovo predhodnico, prejšnjo ministrico za javno upravo Sanjo Ajanović Hovnik. Kot sam razume, je bil za plače sodnikov lani že postavljen nek okvir, a je dinamika, kako se bo uresničeval, še stvar dogovora.

Varuh: Neizvrševanje sodb ustavnega sodišča je sistemski problem

Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa je opozoril, da je neizvrševanje sodb ustavnega sodišča sistemski problem in pomeni veliko kršitev načela pravne države. Najstarejša neuresničena odločba je iz leta 2012, zato od vlade in DZ pričakuje, naj čim prej odpravita vse protiustavnosti in nezakonitosti. "Žal nobena vlada do zdaj še ni pripravila strategije, kako odpraviti to anomalijo. Odločbe ustavnega sodišča morajo biti uresničene v roku oz. čim prej, ne glede na to, ali se z njimi strinjamo ali ne, saj je to bistvo spoštovanja vladavine prava," so besede Svetine navedli v sporočilu Varuha.