'Vrhovni sodniki podpiramo prizadevanja kolegov za uresničitev ustavne odločbe'

"Protestiramo proti zlorabi oblasti, popolni aroganci, ignoranci vlade in državnega zbora. Kot da sodstvo ne obstaja," so ob 10. uri pred sodiščema v Kranju in Celju jasno sporočili sodniki.

Za skupno mizo pa so medtem sedli sodniki, tožilci in pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan. Tožilci so pričakovali pogovor o načinu izvršitve ustavne odločbe glede sodniških plač, vendar je ministrica dejala, da za to nima pooblastil, je povedala vodja stavkovnega odbora tožilcev Barbara Prevolšek Rajić. 

Minister za javno upravo Franc Props je sicer obljubil, da jih bo naslednji teden povabil na nadaljnje razgovore glede načina izvršitve ustavne odločbe o sodniških plačah. A današnji sestanek je bil sicer zgolj informativne narave, zato so razočarani, je dejala vodja stavkovnega odbora tožilcev.

'Med tožilci obstajajo pozivi za zaostritev stavke'

Props se je poleg tega po njenih besedah opravičil, saj se v imenu ministrstva pred stavko ni poskušal dogovoriti o stavkovnih zahtevah tožilcev. Zakon o stavki v 4. členu namreč določa, da morata stavkovni odbor in predstavniki organov, ki jim je napovedana stavka, od dneva napovedi stavke in med njo poskušati sporazumno rešiti nastali spor. Stavkovni odbor tožilcev bo o nadaljevanju stavke odločal predvidoma prihodnji teden. "Med tožilci obstajajo pozivi za zaostritev stavke," je dejala Prevolšek Rajić.

Poleg obeh ministrstev so se sestanka udeležili predsednik društva tožilcev Boštjan Valenčič, začasna vodja vrhovnih tožilcev oziroma namestnica generalnega državnega tožilca Mirjam Kline in predsednik Državnotožilskega sveta Harij Furlan.

Tožilci so se za stavko, ki je na potekala 31. januarja, odločili, ker vlada in državni zbor nista uresničila ustavne odločbe o sodniških plačah, na katerih temelji tudi višina plač tožilcev. Za tri ure so prekinili delo in s tem izrazili nasprotovanje vladi.

Đorđevič o nespoštovanju odločbe

Predsednik Vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević je na tiskovni konferenci poudaril, da je nujni pogoj za delovanje pravne države izvršitev sodnih odločb, tako rednih kot odločb ustavnega sodišča. "Pri uresničitvi gre za zagotavljanje pravne varnosti in vladavine prave, uresničitev konkretne odločbe ustavnega sodišča pa je še posebej pomembna, ker se nanaša na materialno neodvisnost sodnikov in opozarja na odnos enakopravnosti med tremi vejami oblasti," je nadaljeval. 

Mineva namreč že 34 dni od izteka roka za izvršitev ustavne odločbe. "V luči nespoštovanja odločbe bo potekala letošnja otvoritev sodnega leta, 14. februarja."  Tega dogodka se bosta kot posebna tuja gosta udeležila predsednik in podpredsednica avstrijskega vrhovnega sodišča, Georg Kodek in Eva Marek.

Po Đorđevićevih besedah so na vrhovno sodišče ob 20. obletnici vstopa Slovenije v Evropsko unijo povabili predsednika Sodišča Evropske unije Koen Lenaerts, ki bo Slovenijo obiskal 8. marca. Lenaerts je seznanjen z neizvršitvijo ustavne odločbe. "Njegova prisotnost in podpora prizadevanjem slovenskih sodnikov so izjemnega pomena," je dejal Đorđević.

'Na sestanku nismo izvedeli nič novega'

Sestanek ministrstva za pravosodje s sodniki o uresničitvi ustavne odločbe glede sodniških plač je minil brez sklepov. Pričakovali so konkretne predloge, a od pravosodne ministrice in vlade niso izvedeli nič novega, je pojasnil član Sodnega sveta Emil Zakonjšek. Ministrica za je "kar naenkrat pokazala veliko volje do dialoga", pa je komentirala predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević.

Kot je pojasnila, so se na prvem sestanku z ministrstvom za pravosodje letos večinoma pogovarjali o dolžnosti vlade in državnega zbora, da uresničita ustavno odločbo glede sodniških plač. "Izmenjali smo poglede na to, da je sodne odločbe treba spoštovati in jih ne pogojevati s stvarmi, s katerimi niso povezane," je izpostavila Bergant Rakočević.

Po njenih besedah je ministrica, ki je predsedniku vlade sicer ponudila odstop, izrazila dilemo o načinu izvršitve, in sicer s kakšnim zneskom je treba izpolniti odločbo ustavnega sodišča. "Pojasnjeno je bilo, da je vsaka delna izpolnitev vedno možna, zato je ta dilema umetna, in da je samo treba pristopiti k realizaciji, tako kot naj bi bilo to že poskušano lani in kot je nenazadnje predlagal Sodni svet ustavnemu sodišču," je poudarila Bergant Rakočević.

Zakonjšek, ki se je sestanka na ministrstvu udeležil v imenu Sodnega sveta, pa je dejal, da niso na sestanku izvedeli nič novega. Pričakovali so konkretne predloge, kako bodo vsaj začasno rešili neustavno stanje glede plačnega položaja sodnikov, vendar se to ni zgodilo.

Dejal je, da so na sestanku predlagali, naj vlada in državni zbor sledita predlogu Sodnega sveta, ki je 16. januarja na ustavno sodišče vložil novo zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo sodniške plače, s predlogom za določitev načina izvršitve junijske odločbe.

Sodni svet s predlogom dodatka za opravljanje sodniške funkcije

Ministrica je po besedah Zakonjška dejala, da za to ni pristojna, si bo pa prizadevala za rešitev. Minister za javno upravo Franc Props pa je ponovil, da je dogovor na vladi, da ne sklepa nobenih ločenih sporazumov s poklicnimi skupinami. Današnjega sestanka se je poleg obeh ministrov udeležila še generalna sekretarka vrhovnega sodišča Helena Miklavčič.

Sodni svet je sicer v zahtevi za oceno ustavnosti predlagal, da ustavno sodišče določi, da sodnikom poleg plače in drugih prejemkov pripada še dodatek za opravljanje sodniške funkcije v višini 1071,59 evra bruto mesečno za polni delovni čas, ki naj se usklajuje na način, kot se bodo usklajevale plače v javnem sektorju. Poudarili so, naj rešitev uporabljajo začasno, do celovite ureditve plačnega sistema za sodnike.

Z ministrstva za javno upravo so zapisali, da je sestanek "zasledoval cilje čimprejšnje uresničitve odločbe ustavnega sodišča, upoštevaje tudi javnofinančni okvir". Na vprašanje, kaj so se dogovorili, niso odgovorili. Tega niso storili niti na ministrstvu za pravosodje.

Slovensko sodniško društvo je na vseh sodiščih ponovno organiziralo enourne protestne shode, na katerih so obravnavali zlasti vprašanja, vezana na množično vložitev posameznih tožb proti državi, ker ta ni odpravila neustavnosti pri sodniških plačah. Sodniki so dvotedenski opozorilni protest izvedli med 10. in 24. januarjem, zdaj pa bodo enkrat mesečno organizirali protestne zbore, ne bodo pa več omejevali dela sodišč.

Protestna izjava

Slovensko sodniško društvo je v protestni izjavi zapisalo, da je minilo že več kot mesec dni od roka, ki ga je ustavno sodišče postavilo vladi in DZ za odpravo ugotovljenih protiustavnosti v zvezi s plačnim položajem sodnic in sodnikov. Opozarjajo, da vladajoči še naprej navedeno odločbo ustavnega sodišča načrtno ignorirajo.

"Naš pravni red je zasnovan v ustavi, ki pravi, da je Slovenija pravna država. Temelj pravne države je spoštovanje zakonov in odločb sodišč; le tako se lahko zagotavlja varovanje človekovih pravic, demokracije, enakost pred zakonom in odgovornost oblasti. Sodne odločbe veljajo za vse v enaki meri, veljajo v celoti tako, kot se glasijo, in ne kot bi arbitrarno presodil naslovnik posamezne sodne odločbe," so zapisali v protestni izjavi.

V društvu protestirajo proti "sprenevedanju, da gre socialni dialog in za usklajevanje plač v celotnem javnem sektorju, ker izvršitev ustavne odločbe s tem nikakor ni povezana". S shodi želijo opozoriti na zavajanje oblasti, da na razpolago ni finančnih sredstev, "ob tem ko si politične stranke povečujejo lastno financiranje, ministrstvo pa popolnoma mimo sodstva domnevno rešuje prostorsko problematiko z nakupovanjem neprimernih nepremičnin".

Zahtevajo takojšnjo izvršitev odločbe ustavnega sodišča in da jim vlada "z izvršitvijo odločbe nemudoma zagotovi dostojne materialne pogoje za neodvisno delo in primeren oziroma primerljiv položaj, ki ga imajo sodniki po ustavi s predstavniki zakonodajne in izvršne veje oblasti".

"Apeliramo na javnost, domačo in mednarodno, da z vsemi sredstvi prisili politične odločevalce, da spoštujejo vladavino prava, torej tudi sodne odločbe. Le če vsi tako ravnamo, se je mogoče izogniti anarhiji, brezvladju in nasilju oblasti," so zapisali v protestni izjavi.

Protestno izjavo so prebrali na protestnih shodih, ki so danes pod sloganom "100 tog za vladavino prava" potekali po vseh sodiščih. Na shodih, ki so bili sicer zaprti za javnost, so obravnavali vprašanja, vezana na množično vložitev posameznih tožb proti državi, ker ta ni odpravila neustavnosti pri sodniških plačah.

Kranjski okrajni in okrožni sodniki Jana Škerbinek, Uroš Ferjan, Janja Roblek in Gregor Berden so protestni shod začeli z javnim branjem protestne izjave. Poleg tega so simbolično prebrali del uvoda pesnitve Franceta Prešerna Krst pri Savici. Kot je pojasnila sodnica Roblek, so se za to odločili, ker so sodniki veja oblasti, ki deluje državotvorno, in v počastitev četrtkovega državnega praznika ter zavezanosti načelom ustave pravne države, neodvisnosti sodstva in izvrševanju odločb rednih ter ustavnega sodišča. Predstavniki sodnikov so se nato simbolično sprehodili še do Prešernovega groba v bližnjem Prešernovem gaju, kjer so v počastitev slovenskega kulturnega praznika položili šopek.