Sodniki opozarjajo Pahorja

Začasna predsednica vrhovnega sodišča Alenka Jelenc Puklavec premierju Borutu Pahorju predlaga sestanek z vrhom sodstva v najkrajšem možnem času. Nesprejemljivo se jim namreč zdi, da bo vlada podaljšala neuresničitev dogovora, s katerim so lani za eno leto zamaknili uskladitev plačnih neskladij med funkcionarji sodne in drugih dveh vej oblasti.

"Napovedovana zamrznitev plač in napredovanj pomeni dvojni minus. Sodstvo se dobro zaveda, v kakšnem socialnem okolju živimo, in je pripravljeno deliti splošno usodo prebivalstva, vendar kljub temu vztraja, da vlada najprej uredi plačna razmerja med vejami oblasti skladno s sprejetimi dogovori, šele nato pa zniža plače," poudarjajo na vrhovnem sodišču.

Kot navajajo v izjavi za javnost, objavljeni na spletnih straneh sodišč, so sodniki belo stavko, v okviru katere je manjši del sodnikov leto dni opravljal le obveznosti, predpisane s splošno normo, velika večina pa jih je kljub temu delala z močno povečanim obsegom, prekinili po sklenitvi dogovora z vlado, da se ugotovljena plačna neskladja med funkcionarji sodne in drugih dveh vej oblasti, zakonsko odpravijo s 1. decembrom letos.

Tako so sodniki že lani sprejeli varčevalni argument, da se z uskladitvijo počaka do konca 2010, zdaj pa vlada predlaga podaljšanje nerealizacije dogovora za nadaljnji dve leti, ugotavljajo na vrhovnem sodišču. Kot opozarjajo, jih vlada k razgovorom o sedanjih nameravanih ukrepih za zamrznitev plač ni pritegnila, "čeprav odločbe ustavnega sodišča to od vlade jasno zahtevajo".

"V zadnjih letih je sodstvo uspelo normalizirati neurejeno stanje, ki je bilo v veliki meri tudi posledica sistemsko neustreznega delovanja izvršilne in zakonodajne veje oblasti, ki bi morali zagotavljati ustrezne materialne in kadrovske pogoje za delo sodstva, to pa je tudi vplivalo na nastanek t. i. zaostankov in se v politični retoriki prepogosto spregleda," še poudarjajo na vrhovnem sodišču.

Poudarjajo, da so se povprečni časi reševanja zadev vrnili na roke iz začetka 90. let in so povsem primerljivi z najbolj naprednimi svetovnimi standardi. "Za nemoteno delovanje države, predvsem v obdobju, kot se napoveduje, je tekoče reševanje sodnih zadev nujno za pravno in siceršnjo varnost, zato se pojavlja skrb po obrnitvi ugodnega trenda," še dodajajo.

S Pahorjem bi se sestali tudi tožilci

Oglasili so se tudi v društvu državnih tožilcev Slovenije. Tudi ti premierja Pahorja pozivajo na skupni sestanek, na katerem bi tekla beseda o predlogu novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katerim bi vlada ustavila plačno reformo in zamrznila plače funkcionarjev, bi po mnenju tožilskega društva "onemogočil odpravo pomanjkljivosti prejšnje ureditve, za katero je ustavno sodišče ugotovilo, da ni skladna z ustavo" oziroma da se ohranjajo neustrezna razmerja med plačami funkcionarjev v posameznih vejah oblasti.

"Društvo državnih tožilcev zato odločno nasprotuje vsakršnemu posegu v uveljavljeno ureditev, ki je bila dosežena z večletnimi napornimi usklajevanji in kar dvema odločbama ustavnega sodišča," so zapisali.

V društvu poudarjajo, da ne nasprotujejo ukrepom za zmanjšanje javne porabe, ki so nujni zaradi gospodarske krize. Bi pa bilo po njihovem navedene varčevalne ukrepe treba uveljaviti neodvisno od zagotavljanja ustavno skladnih plačnih razmerij, "torej na način, da se plačna reforma dokonča, hkrati pa sprejmejo potrebne omejitve v okviru doseženih končnih razmerij med plačami". To bi po njihovem moralo veljati tudi za javne uslužbence v celoti, vključno s tistim delom, ki je zaposlen v državnih tožilstvih.

Spomnimo

DZ je septembra lani sprejel paket zakonov, s katerimi je vlada na podlagi odločb ustavnega sodišča uredila plače pravosodnih funkcionarjev. Po zakonu so bili sodniki po novem uvrščeni v 47. izhodiščni plačni razred, temu primerne pa so bile tudi uvrstitve državnih tožilcev in državnih pravobranilcev.

Plačna nesorazmerja naj bi bila po zakonu dokončno odpravljena 1. decembra 2010, kar pa želi zdaj vlada prestaviti za dve leti.