Sodniki porotniki: glas ljudstva, ki je premalo cenjen

Res je, splošna javnost vloge sodnikov porotnikov še vedno ne pozna dovolj dobro. Sodniki porotniki so državljani, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za imenovanje in kot člani mešanih senatov sodelujejo pri odločanju v sodnih postopkih v kazenskih in delovno-socialnih zadevah. So predstavniki ljudstva, v imenu katerega se sodbe tudi izrekajo. Imajo odgovorno funkcijo, saj lahko skupaj s poklicnimi sodniki odločajo o usodnih vprašanjih, kot so krivda oz. nedolžnost in kazen. Mnogi ljudje ne vedo, da lahko njihova odločitev dejansko vpliva na izid sojenja. Zato menimo, da moramo postati še bolj medijsko prepoznavni, ker sodbam dajemo demokratično legitimnost. Če bi javnost bolje razumela naš pomen, bi se povečalo tudi zaupanje v sodstvo.

Ustava, Zakon o sodiščih in Evropska konvencija o človekovih pravicah nam dajejo velika pooblastila. Smo popolnoma neodvisni pri odločanju v sodnih dvoranah, zakon nam omogoča, da si lahko preberemo obtožnico, se seznanimo z vsemi fizičnimi dokazi iz nje, da lahko sprašujemo obdolžence, oškodovance, izvedence, tožilce itd. in tako pridobimo dodatne podatke, ki bodo zelo pomembni, ko bomo odločali o krivdi oz. nedolžnosti obdolženca. Sodnik porotnik v našem sodnem sistemu odloča o stvarnih in pravnih vprašanjih. Njegov mandat traja pet let.

Njihova vloga je pomembna na vseh sodnih obravnavah, saj jim zakon daje pravico, da preglasujejo poklicne sodnike, če menijo, da dokazi, ki so bili predstavljeni s strani tožilstva, niso bili zadostni za obsodilno oz. oprostilno sodbo.

V praksi se je že zgodilo, da sta bila oba porotnika v senatu enotna v svojem mnenju, ki je bilo drugačno od mnenja poklicnega sodnika. V takem primeru ima odločitev porotnikov odločilno težo in lahko spremeni končno sodbo. To jasno kaže, da porotniki niso zgolj formalnost, temveč resnični odločevalci o zelo pomembnih vprašanjih. Tudi sam sem bil v takšnem senatu, kjer sva sodnika porotnika preglasovala poklicnega sodnika.

Jaz kot predsednik Društva sodnikov porotnikov Slovenije se počutim enakovreden poklicnim sodnikom, je pa bilo za to potrebnega veliko znanja, ki sem si ga pridobil od naših svetovalcev. Tudi sodnice porotnice/porotniki se lahko vedno obrnejo na naše svetovalce, če bodo pred kakšno dilemo.

Pogosto se namreč zgodi, da se porotniki počutijo kot obrobni člani senata, ki jih profesionalni sodniki ne jemljejo povsem resno. Prav zato je treba okrepiti njihovo izobraževanje, dolžnosti, pravice in status, pa tudi finančno priznanje njihovega dela. Bolj pravično plačilo bi dalo jasen signal, da družba ceni njihov prispevek, hkrati pa bi to okrepilo občutek enakovrednosti.

V preteklosti so se že pojavile pobude za povezovanje sodnic porotnic/porotnikov Slovenije v društvo. Pogosto so namreč sodniki porotniki ostajali brez jasnih informacij o svojih pravicah in dolžnostih, namesto enakovredni člani pa so se v senatih počutili kot stranski opazovalci. Prisedniški sodni sistem v praksi ni zaživel v popolnosti, kot mu to velevajo Zakon o kazenskem postopku (ZKP), Zakon o pravdnem postopku (ZPP) in Evropska konvencija o človekovih pravicah (EKČP), vendar do povezovanja v društvo ni prišlo, ker ni bilo dovolj strokovnega znanja. Želja, da se to spremeni in se prisedniški sodni sistem krepi kot resna in odgovorna sodna funkcija tudi v praksi, je bil glavni razlog za ustanovitev društva.

Leta 2021 sem bil imenovan za sodnika porotnika na Okrožnem sodišču Slovenj Gradec, na začetku januarja 2024 sem dal pobudo za ustanovitev Društva sodnikov porotnikov Slovenije, do ustanovitve je prišlo že maja istega leta. Ob tem bi se radi zahvalili vsem sodnicam porotnicam/porotnikom in pravnim strokovnjakom, ki so nam pri tem pomagali. Spodbudo so dali tudi posamezni predsedniki sodišč, poklicni sodniki, profesorji, ki so veliko pisali o prisedniškem sodnem sistemu, ter posamezne odvetnice in odvetniki.

Tako je. Največji izzivi so pomanjkanje informacij in občutek manjvrednosti v primerjavi s profesionalnimi sodniki, pa tudi nepregledni in morda celo ustavno sporni postopki izbora – neenakomerna zastopanost, kjer društva predlagajo kandidate za sodnike porotnike na okrožnih kazenskih sodiščih, občinski sveti pa jih potrjujejo, in kjer sindikati in delodajalci imenujejo kandidate za sodnike porotnike na delovnih in socialnih sodiščih, potrjuje pa jih občinski svet DZ, torej politika.

V društvu se resno sprašujemo, ali je prav, da porotnike potrjuje občinski svet DZ, saj je to neposredna vpletenost politike v sodni sistem – politika pa bi morala biti iz tega področja popolnoma odstranjena. Naše stališče je jasno: porotnike bi moral potrjevati sodni svet ali drug strokovni organ znotraj sodstva, kjer bi o izboru odločala stroka in ne politika.

Poleg tega sodniki porotniki niso ustrezno usposobljeni, v kompleksnih zadevah pa brez dodatne podpore težko prevzamejo svojo vlogo v polni meri. Velik izziv nam je tudi, da se preko umetne inteligence pride do naravnega poklicnega sodnika in sodnikov porotnikov, ki tvorijo neodvisen in pošten sodni senat, saj sedaj ponekod prihaja do resnih težav in goljufanja. Eden največjih izzivov pa je tudi prenizko plačilo, ki ne odraža niti odgovornosti niti vloženega časa. To je področje, kjer si želimo temeljitih izboljšav.

Naš cilj je združiti vse sodnike porotnike Slovenije iz različnih območij in sodišč, jih povezati ter jim zagotoviti izobraževanja, podporo in jasna pojasnila o njihovem delu. Zavzemamo se, da porotniki svojo funkcijo opravljajo predano in samozavestno, da so pri odločanju neodvisni, osredotočeni na ZKP, ZPP in EKČP ter da so razpisi za nove porotnike javni in pregledni. Posebej pa si prizadevamo za boljše in pravičnejše plačilo, da jih primerno oblečemo, saj je delo sodnika porotnika strokovno odgovorno in nevarno.

Doseči želimo, da bodo sodniki porotniki na vseh sodnih inštancah Slovenije, kot ima to urejeno Avstrija, saj smo tak sodni sistem imeli že v Jugoslaviji. Prizadevali si bomo, da predstavniki sodnikov porotnikov kot predstavniki ljudstva pridemo v sodni svet in disciplinsko sodišče. Zakaj se je zakonodajalec v samostojni Sloveniji odločil, da sodnike porotnike postavi samo na okrožna in delovno-socialna sodišča, pa predlagamo v razmislek ljudstvu.

Naše društvo aktivno sodeluje s sodišči, Slovenskim sodniškim društvom (SSD), Ministrstvom za pravosodje (MPRS), Vrhovnim sodiščem (VSRS) in z vsemi organi, ki so kakorkoli povezani s prisedniškim sodnim sistemom.

Želimo si, da bi se status sodnikov porotnikov uredil bolj sistemsko, da bi dobili sistemsko izobraževanje, večjo podporo pravnih svetovalcev pri delu in pravičnejše nagrajevanje. Sodelovanje razumemo kot partnerski odnos, saj je cilj vseh enak – bolj učinkovito, pravično in zaupanja vredno sodstvo in pravosodje.

V prihodnjem letu bomo posebno pozornost namenili izobraževanju sodnikov porotnikov, da bodo samozavestni in kompetentni pri svojem delu. Nadaljevali bomo s prizadevanji za večjo transparentnost pri izboru kandidatov in za izboljšanje pogojev dela, vključno s pravičnejšim plačilom. Okrepiti želimo tudi sodelovanje z državnimi institucijami ter ozaveščanje javnosti o pomenu sodnikov porotnikov za legitimnost sojenja.

Načrt Društva sodnikov porotnikov Slovenije je vrnitev zaupanja ljudstva v pravosodje, vrnitev pravice v središče sistema. Naš cilj je ponovno vzpostaviti stik sodišč z realnim življenjem, da se dosledno uveljavi zakonska vloga, ki jo sodnikom porotnikom določa zakonodaja, vendar tega posamezni slovenski sodniki nočejo spoštovati. Rešitev je v tem, da prav zdravo jedro poklicnih sodnic/sodnikov in sodnic porotnic/porotnikov, ponovno vzpostavi stik pravosodja z realnim življenjem in pravičnostjo.

Društvo sodnikov porotnikov Slovenije bo skupaj v sodelovanju s Sodniškim društvom, Sodnim svetom, Vrhovnim sodiščem in MPRS, Odvetniško zbornico Slovenije doseglo, da se bo naše pravosodje varno staralo, in da bo javnost nekega dne toliko zaupala slovenskemu sodstvu, da bodo lahko o pravnih vprašanjih odločali poklicni sodniki, porota pa bo odločala o krivdi oziroma nedolžnosti obdolženih.

Ob tej priložnosti se sodnicam porotnicam/porotnikom zahvaljujemo, da so se vključili v Društvo sodnikov porotnikov Slovenije in nas prepoznali kot nekoga, na katerega se lahko obrnejo v težavah, vabimo pa tudi nove, da se nam pridružijo. Razlog je tudi v tem, da ob imenovanju pogosto ne prejmejo sistematičnega usposabljanja, niti niso imeli organizirane podpore in izobraževanja. Zakonodaja njihovo vlogo opisuje na splošno, praksa pa jim ne daje dovolj jasnih napotkov. Zato društvo organizira izobraževanja, pripravlja gradiva in se povezuje z institucijami, da bi porotnikom omogočili boljšo pripravo in razumevanje njihovih pristojnosti. Z ustanovitvijo Društva sodnikov porotnikov Slovenije se zadeve postopoma sistematično rešujejo. Lahko bi rekli, da bo prisedniški sodni sistem v popolnosti zaživel v praksi v naslednjih letih, saj je bil doslej le napol mrtva črka na papirju.

Vsak državljan, ki izpolnjuje zakonske pogoje, se lahko prijavi, ko občina, DZ ali drugo pristojno telo objavi razpis za nove porotnike. Težava pa je, da marsikatera občina teh pozivov sploh ne objavi javno, temveč predlaga zgolj "svoje" kandidate. V društvu zato zahtevamo, da so vsi pozivi obvezno javno objavljeni, saj gre za pravico vseh državljanov, ne le bližnjih znancev lokalnih oblasti.

Državljani, ki še niso sodniki porotniki, se lahko brez obveznosti tudi priključijo našemu društvu, saj nam to omogoča statut. V društvu skupaj skrbimo za podporo, razvoj in večjo prepoznavnost prisedništva. Pomembno pa je, da se še pred nastopom funkcije seznanijo z delom sodnika porotnika.