Sodniki začeli opozorilni protest, ministrica obljublja izvršitev odločbe v najkrajšem času

Predsednica Slovenskega sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević pravi, da je odziv sodnikov na opozorilni protest do sedaj plebiscitaren. "Na protestni shod so prišli praktično vsi sodniki, ki niso bili odsotni zaradi bolniških ali dopusta, ne glede na to, ali so ali niso člani Slovenskega sodniškega društva," je dejala. Slovensko sodniško društvo ima po njenih besedah trenutno več kot 600 članov. Po zadnjih javno objavljenih podatkih vrhovnega sodišča iz leta 2022 je bilo vseh sodnikov sicer 878.

Na vprašanje, kako bodo v društvu ukrepali, če bo ministrstvo tudi po dvotedenskem opozorilnem protestu sodnikov vztrajalo pri tem, da bo odločbo izvršilo z zamikom, je odgovorila, da bo 30. januarja seja glavnega odbora društva, kjer se bodo odločili, kako naprej. "Upajmo, da bo do takrat do političnih odločevalcev končno prodrla misel, da pravna država stoji in pade na neodvisnosti sodstva, in da bodo zagotovili pogoje za naše neodvisno delo," je pojasnila.

"Pravna država zahteva dosledno spoštovanje in upoštevanje odločitev sodišč. V preteklosti sem pogosto opozarjala na škodljive posledice t.i. pravnega huliganstva, kamor sodi tudi neupoštevanje odločitev sodišč, saj to ogroža temelje pravne države ter ruši zaupanje ljudi v sodno vejo oblasti," pa je zapisala predsednica republike Nataša Pirc Musar. 

"Zato ponovno pozivam k doslednemu spoštovanju in izvrševanju vseh odločb Ustavnega sodišča, saj je to ključnega pomena za ohranjanje vladavine prava v naši družbi. To velja tudi za izvršitev odločbe Ustavnega sodišča, ki je ugotovilo, da je ureditev plač sodnikov v neskladju z ustavnim načelom sodniške neodvisnoti. Datum izvršitve je Ustavno sodišče jasno določilo," je še zapisala. 

Švarc Pipan: Ustavna odločba glede sodniških plač bo izvršena v najkrajšem možnem času

Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan obžaluje, da ministrstvo zaradi različnih dejavnikov zamuja z izvršitvijo ustavne odločbe. V izjavi za medije je spomnila, da sama nima mandata voditi pogajanj s sodniki, saj je za to pristojno ministrstvo za javno upravo in vlada kot celota.

Glede ustavne odločbe je dejala, da njena interpretacija ne more biti arbitrarna, a da je treba razumeti, da ustavno sodišče ni določilo, kakšna je primerna višina sodniške plače. To vprašanje ostaja odprto, zato bi od sodnikov želela izrecno slišati, kakšno je razmerje plač, ki po njihovem ustreza nareku ustavnega sodišča.

Nadalje se ji ne zdi konstruktivno, da dialog s sodniki teče preko kamer in da njihova sporočila prejema preko medijev, uradno pa z enotedenskim zamikom. "Veliko bolj ustrezno bi se bilo pogovarjati za zaprtimi vrati in ob konstruktivnem dialogu," meni Švarc Pipan. Sodniškemu društvu in društvu tožilcev je v torek poslala vabilo na nujen sestanek, a so vabilo zavrnili z argumentom, da niso dolžni poročati o stavkovnih aktivnostih, je pojasnila.

Spomnila je še, da so sodniki in tožilci novembra pokazali razumevanje do katastrofalnih posledic za proračun, ki so jih imele avgustovske poplave. Stekli so pogovori o začasni kompromisni rešitvi, tekom katerih je vrhovno sodišče predlagalo začasni dodatek v višini 577 evrov bruto za vse sodnike in tožilce, a je predlog zavrnilo, ko je bil že pripravljen kot vladno gradivo. Na ministrstvu so nadaljevali s pripravo drugih predlogov, a jih je 3. januarja, ko bi morala biti ustavna odločba uveljavljena, prehitel čas.

Pravosodna ministrica se je ob tem zahvalila vsem sodnikom, ki zagotavljajo nemoteno delo vseh izpitnih in drugih strokovnih komisij v pristojnosti ministrstva za pravosodje, ter tistim, ki tudi v času stavkovnih aktivnosti nadaljujejo izvajanje že razpisanih obravnav in drugih procesnih opravil.

Opozorilni protest sodnikov bo trajal do 24. januarja

Sodniki so začeli opozorilni protest, ki bo trajal do 24. januarja. Za to so se odločili zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, v kateri je sodišče junija lani ugotovilo, da so sodniške plače prenizke. Med protestom se bodo sodniki, ki vodijo postopke v posameznih zadevah, sami odločali, ali bodo že razpisane naroke preklicali.

Vrhovno sodišče je na spletni strani v ponedeljek sporočilo, naj se stranke tudi med opozorilnim dvotedenskim protestom udeležijo vseh razpisanih narokov na sodiščih, razen ko jih sodišča obvestijo o preklicu. Pojasnili so še, da bodo ostale službe sodišč in javne knjige v tem času poslovale nemoteno.

Na Vrhovnem sodišču sicer ne razpolagajo z informacijami o preklicanih obravnavah. Zbiranje tovrstnih podatkov bi bilo izjemno oteženo tako zaradi veliko obravnav, ki so vsakodnevno razpisane na različnih slovenskih sodiščih, kot zato, ker je razlog za preklic določene obravnave razviden le iz spisa v vsaki posamezni zadevi, so navedli.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču so danes pojasnili, da bodo spremljali število odpovedanih obravnav. Glede na trenutno sliko do konca tedna ocenjujejo, da gre približno 90 odstotkov odpovedi pripisati protestu sodnikov oziroma njihovi odločitvi za prilagojeno delo. Vendar pa so sodniki pri odločitvi o odpovedi obravnav avtonomni in jim ni treba sporočati, zakaj je kakšna obravnava odpadla, so izpostavili. Tako povsem natančnih podatkov ni pričakovati. Kaže pa, da je odpovedanih več kot polovica kazenskih obravnav.

Na ljubljanskem okrožnem sodišču so pojasnili, da podatkov o številu preklicanih obravnav v času protesta oziroma razloge zanje ne bodo zbirali. Torkov pregled aktualnih obravnav na tem sodišču pa kaže, da je za danes preklicana polovica narokov v kazenskih zadevah. Na mariborskem so preklicane tri od štirih kazenskih zadev, na kranjskem pa ena od štirih. Na okrožnih sodiščih je sicer preklicana večina pravdnih in gospodarskih zadev. Med preklicanimi gospodarskimi obravnavami je tudi obravnava 78 milijonov evrov vredne odškodninske tožbe zoper nekdanja nemška menedžerja v Adrii Airways Arneja Schusterja in Holgerja Kowarscha. Razlog za preklic sicer ni znan.

Sodniki, ki so se jim pridružili tožilci, so že v četrtek za eno uro prekinili delo. Protestirali so zaradi nespoštovanja ustavne odločbe, s katero je ustavno sodišče junija lani odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja, kar se ni zgodilo.

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan se je takrat, dan po protestu sodnikov in tožilcev, v izjavi za medije zavezala, da bo odločba ustavnega sodišča o sodniških plačah izvršena, vendar z zamikom, ker dogovora s sindikati javnega sektorja, s katerim bi sistemsko uredili javni plačni sistem, še ni.

V Slovenskem sodniškem društvu so v odzivu na ministričine izjave poudarili, da vprašanje uresničitve ustavne odločbe ni del socialnega dialoga. Namen odločbe je zagotovitev ustreznega ustavnega statusa sodstva, so poudarili. Po njihovem mnenju vlada pod krinko nujnosti prenove plačnega sistema celotnega javnega sektorja odlaga z izvršitvijo ustavne odločbe. S tem sporoča, da sodne veje oblasti ne šteje kot samostojne, enakopravne in enakovredne veje oblasti, so dodali.

Tudi v Društvu državnih tožilcev Slovenije od vlade in DZ pričakujejo takojšnjo uresničitev odločbe ustavnega sodišča. Če se to ne bo zgodilo, bodo tožilci ta ali prihodnji mesec stavkali.