Sodniške plače v rokah poslancev

Vlada je na seji za obravnavo v državnem zboru po nujnem postopku pripravila predlog sprememb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bi lahko v veljavo stopil že 1. julija. Z njimi naj bi odpravili neskladnost zakona z ustavo, kolikor zadeva plače sodnikov, je dejal minister za javno upravo Gregor Virant. Glede uvrščanja funkcij v plačne razrede je s predlogom sprememb predvideno, da se funkcije v večini primerov uvrstijo v iste razrede, kot jih je uvrščal odlok o plačah funkcionarjev, izjema so plače v pravosodju. "Zavarovali smo nominalne plače sodnikov in jih spravili v zakon. S tem smo izpolnili odločbo ustavnega sodišča," meni minister.

V celotnem javnem sektorju naj bi bila odprava nesorazmerij izvedena postopoma, zato se bodo tudi osnovne plače sodnikov, državnih tožilcev in državnih pravobranilcev poviševale postopoma v obdobju do 1. julija 2009.

Minister Virant se je zaradi plač 23. maja sestal s predstavniki vrhovnega sodišča, sodnega sveta in sodniškega društva. Pogajalci se niso uskladili pri bistvenih vprašanjih – osnovni plači in dodatku za delovno dobo -, sporazumeli pa so se glede dodatkov za delovno uspešnost in povečan obseg dela. Strinjali so se glede višine osnovne plače predsednikov sodišč, niso pa se mogli uskladiti glede osnovne plače sodnikov. Vladna stran se je približala zahtevam sodnikov in je za en plačni razred zvišala osnovne plače okrajnim (iz 39. v 40. razred) in višjim sodnikom (iz 47. v 48.) ter vrhovnim sodnikom svetnikom (iz 56. v 57.), vendar niso ustregli zahtevam predstavnikov sodnikov, ki so zahtevali razvrstitev med 45. in 60. plačnim razredom.

Nerešeno je ostalo tudi vprašanje dodatka na delovno dobo. Pravosodna stran je zahtevala 0,5-odstotni dodatek na dopolnjeno leto delovne dobe za nazaj in 0,3-odstotni dodatek za dopolnjeno leto delovne dobe za naprej. Vlada na to po Virantovih besedah "ni mogla pristati", saj bi se celotna masa plač v javnem sektorju zvišala za štiri odstotke, kar bi pomenilo približno 120 milijonov evrov na letni ravni.

Uskladili pa so se glede variabilnega oziroma stimulativnega dela plač. Del plače za delovno uspešnost se bo dodeljeval glede na oceno delovne uspešnosti sodnika, ki jo bo podal predsednik sodišča. Dodeljeval se bo enkrat letno v višini največ dveh osnovnih plač, tako kot velja za celotni javni sektor. Dodatku za delovno uspešnost bosta namenjena dva odstotka celotnih sredstev za plače. Sodniku se bo poleg tega lahko dodelil tudi dodaten del plače za povečan obseg dela, ki se bo črpal iz tako imenovanih plačnih ostankov. Poleg tega zakon predvideva dodatke za povečan obseg dela v okviru projekta za odpravo sodnih zaostankov. Sredstva za te dodatke bo vsako leto določil DZ z zakonom o izvrševanju proračuna glede na uspešnost izvajanja projekta za odpravo sodnih zaostankov.