Predstavniki poslanskih skupin so se na delovnem sestanku s predsednikom državnega zbora Francetom Cukjatijem za pred javnostjo zaprtimi vrati pogovarjali o ustanovitvi parlamentarnih delovnih teles in razdelitvi vodilnih funkcij v njih. Na današnjem sestanku so soglašali le o oblikovanju odbora za notranjo politiko, ki naj bi ga državni zbor dokončno ustanovil na torkovem izrednem zasedanju. Še pred tem se bo v petek sestal kolegij predsednika DZ, ki naj bi določil sestavo tega odbora in dokončno razdelitev vodilnih funkcij znotraj odbora.
Cukjati: Dosegli smo visoko soglasje
Kot je po sestanku povedal Cukjati, so s predstavniki poslanskih skupin dosegli sorazmerno visoko soglasje glede števila delovnih teles, glede nekaterih pa bodo počakali na spremembe zakona o vladi. Ta bo namreč na novo definirala vsebino dela nekaterih ministrstev in posledično tudi parlamentarnih delovnih teles. Predlog novele zakona o vladi bo sicer SDS v parlamentarno proceduro predvidoma vložila v petek.
Prav ta zakonska novela pa je razlog za oblikovanje odbora za notranjo politiko, ki bo tako lahko pripravil predlog za prihodnje plenarno zasedanje. Odbor za notranjo politiko pa naj bi, kot je dejal vodja poslanske skupine SDS Mirko Zamernik, vodila NSi.
Opozicija ni navdušena nad osnutkom
Cukjati je pripravil tudi prvi osnutek razdelitve vodilnih funkcij v delovnih telesih, na katerega je bilo po njegovih besedah nekaj pripomb, ki pa naj ne bi bile tako velike, da jih ne bi mogli uskladiti. Vendar v dveh največjih prihodnjih opozicijskih poslanskih skupinah, LDS in ZLSD, nad Cukjatijevim predlogom niso tako navdušeni, saj so prepričani, da je v nasprotju s poslovnikom državnega zbora, ki kot merilo za razdelitev funkcij v delovnih telesih predvideva velikost poslanskih skupin.
Kot je poudaril Milan M. Cvikl (LDS), bo treba Cukjatijev predlog analizirati, čeprav je "daleč od tega, da bi upošteval razmerje v DZ glede na opredelitve volivcev" in tudi v nasprotju s poslovnikom DZ, ki kot merilo za razdelitev funkcij v delovnih telesih predvideva velikost poslanskih skupin.
Tudi vodja poslanske skupine ZLSD Miran Potrč pravi, da je Cukjatijev predlog daleč od poslovniških določb, kar zadeva upoštevanje velikosti poslanskih skupin. Morebitne koalicijske stranke imajo namreč predvidenih mnogo več mest v parlamentarnih delovnih telesih kot možne opozicijske. Z očitkom, da Cukjatijev predlog ni sorazmeren, se ne strinja Mirko Zamernik (SDS). Predlog namreč predvideva, da ima LDS štiri predsedniška in šest podpredsedniških mest, SDS pa šest predsedniških in dva podpredsedniška mesta.
Poslanec v največ treh delovnih telesih
Želje po razdeljevanju posameznih delovnih teles pa so danes po Cukjatijevih besedah uskladili tako, da so se dogovorili o drastičnim zmanjšanju števila članov v posameznem odboru. Vsak poslanec bo tako odslej sedel v največ treh delovnih telesih. Glede na predlog novele zakona o vladi, ki ga bo vložila SDS, da bi se oblikovali novi ministrski resorji, naj bi se temu ustrezno oblikovala tudi nova delovna telesa, predvidoma štiri. V državnem zboru bi tako delovalo deset komisij in 14 odborov.
Bomo imeli komisijo za človekove pravice?
Predstavniki poslanskih skupin so razpravljali tudi o predlogu LDS, da bi se v državnem zboru oblikovala komisija za človekove pravice. Dogovorili so se, da bo področje prevzela komisija za peticije. Njen delokrog naj bi po Cukjatijevih besedah razširili in na novo oblikovali vsebino njenega dela. Kot je poudaril Zamernik, se komisija za peticije že ukvarja s človekovimi pravicami, sicer pa je prepričan, da "z novo vlado človekove pravice ne bodo nič bolj ogrožene".