Na okrožnem sodišču namreč menijo, da bi pri ponovnem odločanju v tej zadevi morali uporabiti zakon, ki je protiustaven, nastalo pravno praznino pa sodišča razlagajo na načine, od katerih so nekateri neskladni z ustavo. Tako v zahtevi za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku okrožno sodišče ustavnemu predlaga, naj določi način izvršitve odločbe ustavnega sodišča v času, dokler ne bo omenjeni zakon o kazenskem postopku usklajen z ustavo, postopek pa se bo nadaljeval po odločitvi ustavnega sodišča, so sporočili z ljubljanskega okrožnega sodišča.
Kot je za 24ur povedala predstavnica za odnose z javnostmi okrožnega sodišča v Ljubljani Maša Kociper, mora v skladu s 156. členom ustave sodišče, ki meni, da bi pri odločanju uporabilo zakon, ki je protiustaven, postopek odločanja prekiniti in zahtevati oceno ustavnosti zakona. Okrožno sodišče v Ljubljani je zato izdalo sklep o prekinitvi postopka odločanja o zahtevi za izločitev sodnice dokler ustavno sodišče ne odloči o ustavnosti zakona o kazenskem postopku. Okrožno sodišče je sicer ustavnemu predlagalo, naj zadevo obravnava prednostno.
Kot je znano, je višje sodišče 18. novembra ugodilo pritožbi zagovornika enega od soobdolžencev zoper sklep okrožnega sodišča o zavrženju zahteve po izločitvi predsednice senata. Konec oktobra je namreč zagovornik obdolženega Dominika Ščavničarja Miha Kozinc podal zahtevo po njeni izločitvi, vendar je predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Aleš Zalar zahtevo zavrgel kot nepravočasno, Kozinc pa se je na sklep pritožil. Izločitev predsednice senata je Kozinc zahteval, ker naj bi ob pregledu spisov ugotovil, da je bila ta sodnica tudi predsednica izvenobravnavnega senata, ki je decembra leta 2000 v isti zadevi zavrnila pritožbo zagovornikov zoper sklep o odreditvi pripora.
Višje sodišče je tako odločilo, da se izpodbijani sklep razveljavi, zadeva pa vrne v ponovno odločanje okrožnemu sodišču. Višje sodišče je v obrazložitvi med drugim ugotovilo, da je bila zahteva za izločitev sodnice vložena pravočasno in da bo prvostopenjsko sodišče moralo pri ponovnem odločanju oceniti, ali je vsebina uradnega zaznamka o razgovoru obtoženca z organi pregona takšna, da bi lahko vplivala na nepristranskost sodnice pri odločanju.
