Visoki zunanjepolitični predstavnik Evropske unije Javier Solana je "ponudil svojo pomoč" pri reševanju odprtih vprašanj med Slovenijo in Hrvaško, je v Bruslju po pogovoru s Solano povedal slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel.
"Slovenija želi, da bi skupaj s Hrvaško izkoristila čas njenih pogajanj z EU kot priložnost za rešitev nekaterih medsebojnih problemov," je dejal Rupel in med problemi omenil mejo, devizne varčevalce nekdanje Ljubljanske banke, mejne prehode in ribištvo. Te probleme sicer namerava Slovenija, je pojasnil, reševati po dveh tirih: "Po tiru Evropske komisije ob odpiranju in zapiranju posameznih poglavij in seveda v okviru Sveta EU". "In tu je generalni sekretar Solana ponudil svojo pomoč," je dejal minister.
Kakšna naj bi bila ta pomoč, minister sicer ni podrobneje pojasnil. Povedal je le, da sta s Solano dogovorjena "za nekatere naslednje korake, izmenjavo gradiva", v prihodnjem mesecu naj bi sledili tudi posveti. "Ne bi bil preveč podroben v tem trenutku, ker smo šele pri sestavljanju najbolj elementarnega ogrodja za prihodnje korake," je dejal minister Rupel po dobro uro trajajočem klepetu z zunanjepolitičnim predstavnikom EU, ki je hkrati tudi generalni sekretar Sveta EU.
Drnovšek: Reševanje vprašanj med pogajanji z EU možno le delno
Predsednik republike Janez Drnovšek pa je prepričan, da je reševanje odprtih vprašanj s Hrvaško v času pogajanj te države z Evropsko unijo možno le delno. Po Drnovškovem mnenju bo možno rešiti vprašanja, kot je ribištvo, pri katerem bo morala Hrvaška sprejeti evropska pravila. "Pričakovati je konstruktiven pritisk s strani komisije na Hrvaško, v tem primeru pa tudi na Slovenijo, saj sta za dogovor potrebna dva," je povedal.
Evropska komisija lahko ponudi določene storitve in poskuša pomagati, ne gre pa pričakovati, da bo EU na koncu z diktatom Hrvaški postavila mejno črto, je poudaril Drnovšek. Ob tem je dodal, da se ne bi preveč zanašal na druge, ampak bi skušal najti pot, ki bo pripeljala do cilja. Če to ni dvostranski dogovor, ostaja možnost arbitraže ali mednarodnega sodišča, meni Drnovšek.
Glede vprašanja hrvaških varčevalcev nekdanje Ljubljanske banke je Drnovšek poudaril, da ima Slovenija zelo trdne razloge, da trdi, da je to vprašanje nasledstva. Hrvaška zdaj čaka na odločitev o tožbah hrvaških varčevalcev na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Če bo odločitev sodišča negativna za varčevalce, bo verjetno Hrvaška pristala na takšne oblike reševanja tega vprašanja, ki jih predlaga Slovenija - v okviru nasledstva in Banke za mednarodne poravnave v Baslu, je dejal Drnovšek. Kot je nadaljeval, bi to vprašanje lahko rešili tudi tako, da bi Hrvaška dovolila delovati banki v Zagrebu, vendar ji je to možnost zaprla, s tem pa tudi možnost servisiranja svojih varčevalcev. Banka namreč nima le obveznosti do varčevalcev, temveč ima še več terjatev do hrvaških podjetij, je dejal predsednik.