Zdaj si posamezniki z obstoječimi sredstvi prizadevajo, da bi se čim več otrok vključilo v vrtec in šolo, da bi šolo redno obiskovali in bili čim bolj uspešni, je opazil Miha Lobnik. To se mu zdi zelo dragoceno. Vendar je razočaran, ker v državi ni deležnika, ki bi proces koordiniral in podpiral. Zaradi tega se mu zdi, da je vladna stran odpovedala. "Potrebna je namreč koordinacija, vse te vidike je treba slišati," je opozoril. Ugotavlja, da institucije temu niso dorasle.
"Če bomo še naprej reševali izzive na tak način kot do zdaj, bo napredek samo, dokler se sodelujoči ne bodo iztrošili," je posvaril. Za konkretne premike je po njegovih ugotovitvah zato potreben sistemski pristop.
Strukturni rasizem, ki so ga izpostavljali sodelujoči na okrogli mizi, je po njegovem mnenju nemogoče preslišati. Kot je opomnil, je obravnavana tematika izrazito večdisciplinaren izziv, pri katerem je pomembno opredeliti koordinatorja. "Vse kompleksne probleme v družbi je mogoče rešiti, če so primerno vodeni," je poudaril. Sam pri obravnavani tematiki od jeseni, ko je Zagovornik objavil posebno poročilo o izzivih v vzgoji in izobraževanju romskih otrok, ne vidi nobenega premika v tem pogledu.
Vodja centra za kakovost v vzgoji in izobraževanju Korak za korakom na Pedagoškem inštitutu Jerneja Jager je poudarila pomen čim zgodnejšega vključevanja otrok v vrtec. Zakonodaja po njeni oceni prepozno določa obvezno vključitev v vrtec. V skladu z njo je namreč vključitev obvezna eno leto pred začetkom šole. "Vemo pa, kako pomembno je otroke vključiti v vrtec čim prej, sploh če se soočajo s prikrajšanostmi," je opozorila.
Starši so sicer res odgovorni za izobraževanje svojih otrok, vendar pa družine živijo v zelo različnih pogojih, je spomnila. "Uspeh posameznika se nikoli ne začne ali konča samo v šoli," je dodala. Kot zelo pomembno je izpostavila, da vrtec, nevladna organizacija ali kdo drug, ki ima moč, čim prej pride do družin. Ta mora po njenem prepričanju narediti prvi korak, saj večina romskih otrok nima staršev, ki bi jim bili v oporo.
Koordinatorka za urejanje romske tematike v vzgoji in izobraževanju na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Alenka Klepac se je strinjala, da se v šoli odraža vse, kar škripa v otrokovem okolju. Tako denimo romski otroci ne znajo slovenskega jezika. Te težave se dotika novela zakona o osnovni šoli, ki zanje določa več ur slovenščine. Še vedno pa kot veliko težavo opaža izostanke iz šole, ki jih omenjena novela želi zmanjšati.
Po besedah udeležencev okrogle mize, ki so Romi, pa se teorija zelo razlikuje od prakse. Predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti Zvonko Golobič je dejal, da odklapljanje vodovodnih priključkov za otroke v romskih naseljih ni spodbuda za to, da bodo raje hodili v šolo. Občine medtem po njegovem opažanju ne želijo poiskati alternativne rešitve. Kritičen je bil tudi do šol, ki kot romskega pomočnika raje zaposlijo nekoga, ki ni iz romske skupnosti. Včasih se mu zdi, da Zagovornikove smernice ostajajo le črka na papirju.
Po opozorilu policistke Nataša Žagar pa je v severovzhodnem delu Slovenije zelo veliko nestrpnosti do Romov. Številni Romi si z namenom, da bi prikrili svoje korenine, zato rajši izberejo slovenske priimke. Po drugi strani ugotavlja, da v romski skupnosti izobrazba ni visoko na lestvici vrednot. Vendar pa se tudi Romi razlikujejo med seboj, je opomnila.
Zagovornik je v posebnem poročilu o izzivih v vzgoji in izobraževanju romskih otrok in mladostnikov, objavljenem oktobra, poudaril, da v povprečju le približno desetina otrok iz romskih družin v jugovzhodnem delu Slovenije konča osnovno šolo. Podal je skoraj 20 priporočil za izboljšanje stanja. Kot nujno vidi spodbujanje zgodnjega vključevanja romskih otrok v vzgojo in izobraževanje, zagotoviti pa je treba tudi ustrezno podporo v šolah, okrepiti sodelovanje s starši romskih otrok in izboljšati bivalne razmere romskih družin.
Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje je denimo priporočil, naj začne sistematično zbirati in analizirati anonimizirane podatke o romskih otrocih in mladostnikih v vzgoji in izobraževanju v primerjavi s celotnim prebivalstvom. To bi po njegovih navedbah omogočilo pravočasno in ciljno usmerjeno oblikovanje in sprejemanje ukrepov, kot so denimo dodatna pomoč otroku, štipendije, usposabljanje vzgojiteljev in učiteljev in preprečevanje diskriminacije in segregacije, pa tudi vrednotenje učinkov, ki jih imajo ukrepi skozi čas.
Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti pa so priporočili, naj v skladu z zakonom o romski skupnosti uvede namenske štipendije za romske učence, dijake in študente. Te bi spodbujale večjo vključenost romske mladine v izobraževalni sistem in preprečevale osip.
Zagovornik je današnjo okroglo mizo pripravil pred 8. aprilom, svetovnim dnevom Romov.
