V šolo brez telefonov, vrtci pa bodo spodbujali tudi tvegano igro

Novo šolsko leto je tik pred vrati. Ta se bodo prvega septembra odprla za 190.001 osnovnošolca, med katerimi bo tudi 19.935 prvošolcev. Letošnja generacija tako šteje manj kot 20 tisoč otrok, po besedah ministra za šolstvo Vinka Logaja pa prihajajo še manj številčne, tudi manjše od 17 tisoč.  Najmanjša šola bo imela le štiri učence. 

Sicer bo v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah skupaj 356.450 otrok, učencev in dijakov. Minister zagotavlja, da so učitelji in drugi strokovni delavci na delo z njimi pred začetkom šolskega leta, ki prinaša kar nekaj sprememb, dobro pripravljeni. 

Še vedno pa ostajajo kadrovski izzivi. "Zagotovo se bomo srečali z vprašanjem pomanjkanja učiteljev na posameznih področjih, z vprašanjem ponavljanja razpisov na posameznih šolah, z zasedenostjo delovnih mest, vendar je treba povedati, da je to realnost, zaradi katere smo na ministrstvu v tem letu uvedli kar nekaj ukrepov, katerih učinke gre pričakovati na daljši rok," je dejal Logaj. 

Ob tem je omenil spodbude na področju štipendiranja za naravoslovje in tehniko, kjer je velik deficit kadra. "Mislim, da je to stvar nekaj let, da bomo uspeli doseči zadostno število učiteljev, ob predpostavki, da nam nekateri odhajajo v pokoj," je dodal. 

Učiteljem, ki so se upokojili v zadnjih petih letih, je sicer namenjen poziv, da se znova pridružijo učiteljskemu zboru. Odprt je še do konca leta, doslej se jih je odzvalo deset. A pozabiti ne smemo niti na tiste, ki se v dogovoru s posamezno šolo odločijo odhod v pokoj zamakniti, je poudaril minister. 

Dejal je še, da se ravnatelji trudijo zagotoviti ustrezne kadre, ob tem pa gre korist ene šole včasih na škodo druge, saj si "jemljejo" učitelje. Razlogi za prehajanje z ene na druge šole so lahko različni, morda na prvi pogled za koga banalni, za posameznike pa odločilni. Omenil je možnost parkiranja pri šoli, bližino, porabo časa, način dela. "To je razlog za prehajanje znotraj sistema, ker je sistem reguliran, pa od zunaj ne moremo pripeljati kadrov, zato bo ta proces doseganja zadostnega števila kadrov kar dolgo tekel," je dejal.

Manjšanje števila učečih bo po njegovem zagotovo prineslo razbremenitev, vendar pa je po drugi strani do leta 2034 izredno velika dinamika upokojevanja.

Dober mesec je v veljavi nov Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki omogoča dopolnilno delo pri istem delodajalcu, in sicer največ za petino delovnega časa za določen čas enega leta za že zaposlenega delavca. "Gre za nov ukrep, ki bo deloma pripomogel k reševanju kadrovske stiske," sporočajo z ministrstva za vzgojo in izobraževanje.

Z novim šolskim letom bo v vrtcih četrt stoletja star učni načrt nadomestil ali bolje nadgradil nov, ki je nastal ob upoštevanju hitrih družbenih sprememb, novih dognanj o otrokovem razvoju ter mednarodnih priporočil za kakovostno predšolsko vzgojo, zagotavljajo na ministrstvu.

Izhodišča temeljijo na zgodnjem učenju otrok, igri kot ključnemu sredstvu razvoja in večji vključenosti staršev. Pomemben poudarek je na spodbujanju gibalnega razvoja in "vključevanju tveganih iger za krepitev otrokove samozavesti in samostojnosti".

V novem šolskem letu se na osnovnih šolah nadaljuje uvajanje tako imenovanega razširjenega programa. Na novo bo zaživel na 80 šolah, skupaj bo tako potekal na 224 od 457 šol po Sloveniji. 

Julija sprejeta novela zakona o osnovni šoli prinaša številne novosti na področju vzgojnega delovanja in ukrepov, opravičevanja ter rabe tehnologije. 

Po novem bo tako uporaba učenčevih osebnih tehnoloških naprav prepovedana oziroma omejena. Dovoljene bodo le, kadar so nujne za pouk ali iz zdravstvenih razlogov, sicer pa bo morala šola določiti pravila njihove hrambe in možnosti začasnega odvzema.

"Posodobljena pravila šolskega reda, ki jih morajo šole sprejeti do 1. novembra 2025, bodo morala vsebovati natančnejša določila glede reda, varnosti, uporabe elektronskih naprav in ravnanja ob kršitvah," so ob tem spomnili na ministrstvu. 

Novela tudi natančneje določa pogoje za izrek vzgojnega opomina, ki bo po novem veljal dvanajst mesecev in se bo torej prenesel tudi v naslednje šolsko leto. "Učencu, ki s svojim ravnanjem ovira pouk ali ogroža varnost drugih, se lahko začasno ali za daljše obdobje zagotovi druga oblika izobraževalnega dela, v skrajnem primeru tudi prešolanje," so pojasnili. 

Po novem se bo jasno razmejilo preverjanje in ocenjevanje znanja. Preverjanje je na osnovnih šolah namreč dobilo obliko testa brez ocene, kar ni njegova funkcija. "V ponedeljek je bila kontrolna naloga brez ocene, v sredo ali naslednji ponedeljek pa je bila kontrolna naloga z oceno," je orisal Logaj, ki poudarja, da lahko učitelj povratno informacijo o učenčevem znanju pridobi na različne načine.  

"Preverjanje je ugotavljanje učitelja, če učenci dosegajo takšne standarde znanja, da lahko začne ocenjevati," je pojasnil Logaj in dodal, da je preverjanje del procesa, ocenjevanje pa samo njegov zaključek.

Novela zakona je zaostrila tudi opravičevanje odsotnosti. "Starši morajo ob vsakem izostanku učenca najpozneje v dveh delovnih dneh razredniku sporočiti vzrok za izostanek. Po vrnitvi učenca v osnovno šolo, najpozneje pa v petih delovnih dneh, starši razredniku predložijo opravičilo za izostanek," so zapisali zakonodajalci. 

In nadalje še, da če razrednik opravičila ne bo dobil v roku, izostanka tudi ne bo opravičil. Še več, v primeru ponavljajočih se ali daljših neopravičenih izostankov lahko osnovna šola zaradi neizpolnjevanja starševske skrbi in odgovornosti v smislu neizpolnjevanja osnovnošolske obveznosti otroka obvesti center za socialno delo in poda predlog za uvedbo prekrškovnega postopka zoper starše. 

Otroci s posebnimi potrebami bodo lahko po novem pravico do izobraževanja na domu uveljavljali tudi med šolskim letom in jo ponovno pridobili po vrnitvi v šolo. Tisti s posebnimi potrebami ter ogrožujočim zdravstvenim stanjem pa bodo imeli med šolskimi prevozi zagotovljenega tudi spremljevalca. 

Posebna podpora je namenjena učencem romske skupnosti z dodatnim poukom slovenskega jezika.

Julija 2025 je začel veljati tudi prenovljeni zakon o maturi, ki se bo v posodobljeni različici prvič izvajala v šolskem letu 2030/2031. 

Spremembe temeljijo na zagotavljanju višje ravni znanja za tiste dijake srednjih strokovnih šol, ki se bodo v 3. letniku odločili, da bi radi nadaljevali študij na univerzitetnem oziroma enovitem magistrskem študijskem programu. Ti dijaki bodo lahko v skladu z zakonom opravljali petpredmetno poklicno maturo. Pri tem bodo opravljali maturo iz splošno izobraževalnih predmetov (matematika, tuj jezik in učni jezik – torej slovenščina ali madžarščina oziroma italijanščina) na ravni splošne mature. Priprave na maturo bodo zagotovljene na šoli, na kateri je dijak vpisan. To vključuje dodatne učne ure iz splošnoizobraževalnih predmetov, z namenom, da se tem dijakom zagotovi ustrezna podpora pri doseganju standardov znanja.