Sam po svetu? 'Svoboda, spontanost in zgodbe, ki jih ne zmanjka'

Čeprav potovanja niso vezana na letni čas, se ta pri nas vseeno nekoliko povečajo prav v času poletja. Potujemo vsi. Službeno ali zasebno, po Sloveniji ali v tujini, le za kratek izlet ali daljše obdobje.

Po podatkih Statističnega urada RS okoli 15 odstotkov prebivalcev Slovenije izbere daljša zasebna potovanja z vsaj štirimi nočitvami, medtem ko je delež še precej večji, če je potovanje krajše. 1.320.000 oseb je tako izbralo zasebno potovanje, na katerem so prenočili vsaj enkrat.

Vse bolj priljubljena ob tem postajajo tudi solo potovanja, ki so pravi "bum" doživela v zadnjem desetletju. Agencija Klook je solo potovanja označila za glavni trend potovanj v letu 2019 ter že takrat napovedala, da bodo tovrstna dopustovanja postala le še bolj priljubljena. Izleti so namreč postali dostopnejši, svet (načeloma) varnejši, dodatno piko na i pa je postavil tudi razvoj tehnologije. Ob tem pa lahko solo popotniki izbirajo med vrsto različic potovanj – od povsem organiziranih do dopusta v lastni režiji.

Še preden sta se spoznala, sta različne predele sveta sama prebredla tudi Slovenec Iztok in Tajka Parisa, ki sedaj ustvarjata blog "Pazi na potepu". Par z dveh različnih kontinentov, ki ju med drugim povezuje tudi skupna strast do potovanj ter odkrivanja novih krajev, naravnih lepot, lokalnih običajev in kulinarike.

"Preden sva se spoznala, sem veliko potoval sam ali s prijatelji, vedno v lastni organizaciji in brez turističnih agencij. Tak način potovanja mi je bil od nekdaj najbližje, saj sem imel popolno svobodo pri izbiri destinacij, tempa in doživetij," nam je povedal Iztok.

Danes pa torej potujeta skupaj, kot uigran popotniški tandem, a njuna filozofija ostaja zelo blizu solo potovanjem: brez turističnih agencij, brez strogo določenega urnika, z dovolj prostora za spremembe načrtov, sledita lokalnim priporočilom, naključnim srečanjem in ovinkom, ki jih na začetku ni bilo na zemljevidu. "Ko je v moje življenje prišla Parisa, je takšen način potovanja postal del najinega skupnega življenja," je jasen.

Danes se na samostojno organizirana potovanja odpraviva večkrat na leto, primarno pa sta si sedaj skupaj ogledala praktično že vso Slovenijo. Kot poudarjata, je eden glavnih razlogov, da se na potovanja in izlete največkrat odpravita sama, povsem praktičen – prosti čas je težko uskladiti z drugimi, samostojna organizacija pa jima tako omogoča največ svobode, največ spontane prilagodljivosti in predvsem več priložnosti za nova doživetja.

Stvari, ki so bile torej pomembne že prej, ko sta potovala sama. "Največja razlika je zagotovo svoboda. Že pri načrtovanju nisi omejen z usklajevanjem datumov, želj ali pričakovanj drugih. Ko potujeva sama, lahko celotno potovanje prilagodiva sebi – od izbire destinacije do zadnje minute na poti," pravita.

Sama sicer pri potovanjih nista pristaša natančnega načrta, ki se ga morata strogo držati. Obstaja osnovni okvir, ki pa ga med potjo pogosto spreminjata: "Če odkrijeva zanimiv kraj, tam ostaneva dlje. Če nama kdo priporoči nekaj posebnega, brez težav spremeniva načrt. Tempo prilagodiva sebi in ne urniku."

Podobno je pri finančnem načrtu – z denarjem, kot pravita, ne razmetavata, a hkrati tudi ne varčujeta na račun doživetij. "Raje poiščeva dobro razmerje med kakovostjo in ceno."

Takšna potovanja – solo ali v paru –, za kakršna se tudi po njunih opažanjih odloča vse več ljudi, pa imajo še eno veliko prednost – na ta način ljudje veliko lažje navežejo stik z domačini in drugimi popotniki. "Ker nisi del večje skupine, si pogosto bolj odprt za nova poznanstva in spontane pogovore," pravi Iztok. Ti se lahko začnejo povsem spontano, na letališču, avtobusu, vlaku ali ob večerji, "in že po nekaj minutah se lahko izmenjujejo potovalne izkušnje, nasveti in priporočila".

Iztok in Parisa opažata tudi, da so domačini do posameznikov ali parov pogosto bolj odprti kot do večjih skupin turistov, že preprost nasmeh, prijazen pozdrav in nekaj poguma pa lahko odprejo vrata do pogovorov, ki potovanje naredijo bolj pristno. Prav domačini jima pogosto priporočijo restavracijo, razgledno točko ali skriti kotiček, ki ga v turističnih vodnikih ne bi našla.

Nekatera poznanstva se, kot dodajata, končajo še isti dan, druga pa prerastejo v prijateljstva, ki trajajo tudi po vrnitvi domov. Zato zanju potovanja niso le ogled znamenitosti in zbiranje fotografij, temveč predvsem zbiranje zgodb, srečanj in trenutkov. "Na koncu vedno ugotoviva, da potovanja niso le zbiranje fotografij in ogled znamenitosti. Najlepši spomini največkrat niso kraji, ampak ljudje, ki jih srečaš na poti. Svet je poln dobrih ljudi," sta prepričana.

Prav takšna srečanja ju vedno znova opomnijo tudi, da je potovanje veliko več kot premikanje od ene destinacije do druge: "Je zbiranje zgodb, prijateljstev in trenutkov, ki ostanejo s tabo še dolgo po vrnitvi domov." Zato je tudi odgovor na vprašanje, ali se na takšnih potovanjih kdaj počutita osamljeno, preprost in vedno enak: "Nikoli."

Priznavata sicer, da takšna potovanja niso za vsakogar. Sama namreč potujeta aktivno, zaradi česar se velikokrat domov vrneta še bolj utrujena, kot sta odšla. "Vsak potuje na svoj način. Midva sva skozi leta našla ritem, ki nama najbolj ustreza, in prav zato na potovanjih tako uživava," pravita.

Kaj pa bi svetovala tistim, ki o tovrstnem potovanju razmišljajo, a se zanj še niso odločili? Poudarjata, da smo si ljudje največkrat največja ovira prav mi sami. "Strah pred neznanim je povsem normalen in prav je, da pred potovanjem razmišljamo tudi o morebitnih zapletih. Vendar naj bodo ti scenariji predvsem priprava na nepredvidene situacije in ne razlog, da zaradi njih sploh ne odpotujemo," sta jasna.

Tistim, ki se na samostojno organizirano potovanje odpravljajo prvič, svetujeta, naj začnejo z destinacijo, ki jim je nekoliko bližje. "Ni potrebe, da se že prvič odpravijo na drugi konec sveta ali v državo z večjimi varnostnimi tveganji. Veliko bolj pomembno je, da na prvem potovanju pridobijo samozavest in ugotovijo, kako zelo lahko uživajo v svobodi takšnega načina raziskovanja sveta," menita.

Ob tem tudi nekaj praktičnih nasvetov, kot je izbira destinacije z urejeno infrastrukturo, dobrimi prometnimi povezavami in okoljem, kjer sporazumevanje ne predstavlja prevelikega izziva. Opažata namreč, da veliko ljudi od potovanja odvrne prav strah pred jezikovno oviro, a sama tudi na to bariero gledata nekoliko drugače: "Pravzaprav nama je všeč, ko jezika ne poznava. Takrat pride na vrsto najin 'kung-fu jezik' – malo mahanja z rokami, nekaj nasmehov, nekaj iznajdljivosti in kakšna polomljena beseda. To so pogosto najbolj zabavni trenutki potovanja."

Seveda pa tu na pomoč priskoči tudi tehnologija s prevajalniki, mali zasloni v naših žepih pa popotnikom ob tem nudijo tudi zemljevid, možnost rezervacij ter še številna druga orodja, zaradi katerih je organizacija potovanj precej bolj enostavna kot nekoč.

Spontanost torej nikakor ne pomeni, da se na pot ne pripravita. Prav dobra priprava je namreč, kot poudarjata, ključ do brezskrbnega potovanja. Pred odhodom se tako vedno pozanimata o zdravstvenih priporočilih, morebitnih tveganjih, lokalnih običajih, kulturi in navadah. "Ko potuješ v drugo državo, si gost, zato je prav, da spoštuješ njihov način življenja in se mu skušaš prilagoditi. Tako se izogneš marsikateri neprijetnosti in hkrati doživiš destinacijo veliko bolj pristno," poudarjata.

Tudi varnost je po njunih besedah predvsem stvar dobre priprave in "zdravih navad", ne pa sreče. Pred odhodom se vedno pozanimata o destinaciji, morebitnih območjih, ki se jim je bolje izogniti, ter varnostnih priporočilih. Pomembno se jima zdi tudi, da nekdo doma pozna okviren načrt poti in kraje, kjer bosta prenočevala, saj je v primeru nepredvidenih zapletov tako lažje pomagati.

Pri rezervacijah sta previdna in čim več stvari urejata neposredno. Letalske vozovnice najpogosteje kupujeta pri letalskih družbah, saj je komunikacija ob spremembah ali odpovedih tako enostavnejša. Pri nastanitvah pa največ pozornosti namenita lokaciji, varnosti okolice, povezavam z javnim prevozom in ocenam drugih gostov, čeprav slednjih ne jemljeta kot edino merilo. "Mnenja so zelo subjektivna, zato jih uporabljava predvsem kot pomoč pri končni odločitvi," pravita.

Ker veliko potujeta, imata sklenjeno tudi celoletno turistično zavarovanje, posebno pozornost pa namenjata dokumentom in denarju. Najpomembnejše dokumente in kartice nosita v manjši torbici pod oblačili, da so vedno pri njima in bolje zaščiteni.

Predvsem pa menita, da na potovanju ne smeš biti prestrašen, moraš pa biti previden. "Med previdnostjo in strahom je velika razlika – previdnost ti omogoča, da brezskrbno uživaš v potovanju, strah pa ti lahko prepreči, da bi sploh odšel. Prav zaradi takšnega načina razmišljanja se na vsako novo pot odpravljava sproščeno, a odgovorno," pravita.

Vsako potovanje pa ob tem dojemata kot proces, ki te nečesa nauči. "Vsaka nova izkušnja ti da več samozavesti in pokaže, da zmoreš več, kot si morda misliš. Največ osebne rasti se zgodi takrat, ko stopiš iz svoje cone udobja. In prav zato je pogosto najtežji le prvi korak – vse, kar pride za njim, postane z vsako novo destinacijo lažje," še pravita.

Z leti sta ugotovila, da popolno potovanje ni tisto, na katerem gre vse po načrtih, temveč tisto, "s katerega se vrneš z zgodbami, ki jih boš pripovedoval še dolga leta". "In teh nama na srečo še nikoli ni zmanjkalo."