Pri viziji šolstva do leta 2033, ki naj bi bila znana v začetku prihodnjega leta, je treba po ministrovih besedah gledati dolgoročno. S tem se tudi ukvarja posebna delovna skupina. Posamezne elemente omenjene vizije bi tako lahko v šolske kurikulume vključili že prihodnje leto, vedno pa je treba ostati v pripravljenosti na morebitne posodobitve vizije, je v izjavi za medije po zasedanju koalicije na Brdu pri Kranju dejal Felda.
Več časa za utrjevanje in ponavljanje snovi, bolj zdrava prehrana in principi trajnostnega obdelovanja zemlje
Med koraki šolske reforme je minister navedel tudi posodobitev vseh učnih načrtov in katalogov znanj v srednjem strokovnem izobraževanju. Ob opravljeni analizi so namreč ugotovili, da učni načrti z veliko cilji ponekod zgolj posegajo v čas za jemanje snovi, zmanjka pa časa za utrjevanje in ponavljanje, na kar so po ministrovih besedah opozarjali tudi učitelji. "Šola mora biti vzgojno-izobraževalna, ne samo izobraževalna, zato pretirano postavljanje nekih ciljev, standardov znanj tukaj ni na mestu. Na koncu moramo imeti človeka, ki se ne samo nekaj nauči, ampak tudi ve, kako znanje uporabiti," je poudaril.
Premier Robert Golob je dejal, da bo časovnica sprejemanja šolske reforme nekoliko daljša, po letu 2024, nekatere spremembe pa se bodo začele že v prihodnjem šolskem letu, predvsem prehranskih smernic, s katerimi želijo v šole vpeljati bolj zdravo prehrano in bolj ekonomično delovanje šolskih kuhinj. V šolski sistem bodo vpeljali tudi principe trajnostnega obdelovanja zemlje.
Posodobitve celotnega sistema in ponovno uvajanje vajeništva
Reforma bo tako šla tudi v smeri posodobitve celotnega sistema, tudi v luči tega, da bodo posamezniki po zaključenem srednjem strokovnem izobraževanju pripravljeni na trg dela. Ob tem je poudaril tudi pomen ponovnega uvajanja vajeništva, ki pa je postopno, saj je nanj treba pripraviti tako delodajalce kot tudi šole.
Do leta 2025 pa naj bi zaživele tudi spremembe kurikulumov v osnovnih šolah. Temu bo po ministrovih besedah najverjetneje sledila tudi sprememba načina ocenjevanja in preverjanja znanja. "Danes imamo stanje, ki je praktično najbrž unikum v svetu, da postajamo vsi odlični in na koncu potem nimamo razlik med odličnimi," je izpostavil Felda. Na to pa po njegovih besedah opozarjajo tudi gimnazije, ki se vsako leto soočajo z omejitvami vpisa. "Na splošno pa vemo, da pehanje za ocenami in da ocena pove vse o človeku, vsekakor ni dobro," je dodal minister.
Med cilji šolske reforme je sicer izpostavil tudi digitalizacijo, to naj bi dosegli do leta 2026, in hkrati s tem opolnomočenje vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev, ne samo za uporabo digitalnih tehnologij, ampak tudi na njihove pasti. Na slednje je treba navajati tudi otroke, in sicer vse od vstopa v vrtec, je dejal Felda.
Ostale spremembe načrtujejo za leto 2024 oziroma kasneje, je dejal premier. Digitalizacija šolskega sistema bo šla predvsem v smeri, da se pripravi enotne digitalne osnove za učne materiale, je dejal.
Glede prenove šolskega sistema oz. modernizacije je Tanja Fajon dejala, da je jasno, da bodo tudi tukaj potrebovali širši družbeni konsenz. Enega od strokovnih svetov bo po besedah vodje poslanske skupine Levice Mateja Tašnerja Vatovca vodil Janez Vogrinc iz Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.