'Odprava NPZ-jev pri vpisu bi pomenila korak nazaj za vse učence'

Inšpektorji bodo od 1. septembra dalje preverjali, ali pred vsako šolo visi slovenska zastava, je na omrežju X zapisal novi minister za izobraževanje Borut Rončevič, veliko pozornosti pa je pritegnila tudi izjava državne sekretarke, da bi lahko v prihodnosti razveljavili pred dvema letoma sprejeto odločitev, da se pri vpisu v srednje šole upošteva tudi rezultat nacionalnega preverjanja znanja iz matematike in slovenščine.

Kot je v oddaji 24UR Zvečer dejala predsednica Združenja ravnateljev Mojca Mihelič, jo je napoved ministrstva presenetila. Poudarila je, da so si ravnatelji že dlje časa prizadevali za večjo vlogo NPZ-jev pri nadaljnjem izobraževanju učencev.

"Precej časa smo si ravnatelji oziroma člani našega združenja prizadevali, da bi bili upoštevani širše nacionalni preizkusi znanja, ne samo kot merilo kakovosti za samoevalvacijo šole, pač pa tudi za boljšo objektivnost pri nadaljnjem šolanju naših učencev," je pojasnila.

Po besedah Miheličeve bi bilo treba pri razpravi o morebitni vrnitvi na sistem, v katerem bi pri vpisu v srednje šole štele zgolj ocene, najprej razumeti namen nacionalnih preizkusov znanja. Nesmiselno se ji zdi, da so šole zaradi upoštevanja NPZ-jev začele učence intenzivneje pripravljati na preizkuse, saj rezultati po njenem mnenju tega ne potrjujejo.

"Če primerjamo rezultate zadnjih dveh let z rezultati pred tem, ne odstopajo bistveno," je poudarila. Dodala je, da je največja sprememba v odnosu učencev do preizkusov, saj jih zdaj jemljejo bolj resno, kar se kaže tudi v višji udeležbi na dnevih pisanja NPZ-jev.

Prav zato zagovarja ohranitev njihove vloge pri vpisu v srednje šole. "Sama se zelo zavzemam za to, da se ohrani tudi ta objektivnost, torej ta objektiven prispevek k vrednotenju znanja naše mladine," je dejala.

Miheličeva opozarja, da ocen in rezultatov NPZ-jev ni mogoče neposredno primerjati. Po njenih besedah gre za dva različna načina preverjanja znanja.

"Same ocene, ki jih otroci pridobijo, so rezultat poprejšnjega preverjanja, večkratnega rednega, kjer učitelji znanje ocenijo šele takrat, ko so prepričani, ko so preverili določeno snov, ki pravzaprav lovi določene standarde," pravi. Pri nacionalnih preizkusih znanja pa se učenci soočijo z enotnimi nalogami, pogosto tudi z drugačnimi tipi vprašanj, kot jih srečujejo pri rednem pouku, dodaja.

Prav zaradi te primerljivosti med šolami ravnatelji podpirajo ohranitev NPZ-jev kot enega od kriterijev pri vpisu. "Pomembno je, da ohranimo ta korektiv, ki pokaže nekakšen presek znanja učencev, neodvisno od tega, na kateri šoli so, kako in na kakšen način so usvajali snov," je dejala.

Miheličeva je izobešanje zastave komentirala z besedami, da bi takšen nadzor lahko pomenil, da na drugih področjih ni večjih težav. "Če bo inšpekcija samo preverjala to, potem pomeni, da naše šole že tako odlično delajo, da inšpekcija ne rabi preverjati nič bistvenega, nič bolj pomembnega," je dejala.

Ob napovedi ministra za vzgojo in izobraževanje, da bo od začetka novega šolskega leta inšpekcija preverjala izobešanje slovenskih zastav pred šolami, je Miheličeva poudarila, da gre za zakonsko obveznost, ki jo šole že dolgo izvajajo.

Spomnila je, da je obvezno izobešanje slovenske zastave pred šolami uzakonjeno že približno dve desetletji. Ker so ravnatelji odgovorni za zakonito delovanje šol, je prepričana, da velika večina izobraževalnih ustanov to določilo dosledno spoštuje.

"Ravnatelji se zavedamo, da pred šolami morajo viseti zastave in za to tudi poskrbimo. Kadar je izjema, ki tega ne stori, je treba opozoriti, vendar gre praviloma za človeško napako," je pojasnila. Dodala je, da šole zakonsko določbo upoštevajo že vrsto let.