Zahtevo računskega sodišča za oceno ustavnosti in zakonitosti delov
uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja
odpadkov ter uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o okoljski
dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odlaganja odpadkov, so na ustavnem sodišču zavrgli.

Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes je za Radio Slovenija povedal, da gre pri tem za precedens. Ustavno sodišče je namreč prvič doslej presodilo, da mora računsko sodišče pobudo za oceno ustavnosti vložiti pred koncem revizijskega postopka, računsko sodišče pa je to storilo po koncu revizijskega postopka.
Računsko sodišče je v porevizijskem poročilu ugotovilo, da je okoljsko ministrstvo v primeru zaračunavanja in porabe okoljskih dajatev v letih 2002-2005 hudo kršilo obveznost dobrega poslovanja. Zato je v začetku februarja na premiera Janšo naslovilo poziv za začetek postopka za razrešitev okoljskega ministra. Hkrati je na ustavno sodišče posredovalo predlog za presojo uredb o okoljski dajatvi in oblikovanju cen komunalnih storitev s prošnjo za prednostno obravnavo. Na premierov odgovor računsko sodišče še čaka, v njegovem kabinetu pa so nedavno znova spomnili, da je poziv računskega sodišča odprl vrsto ustavno-pravnih vprašanj, ki jih je treba razrešiti.
Presoja ustavnosti le v nedokončanih postopkih
Okoljsko ministrstvo na to pravi, da ima računsko sodišče pravico vložiti zahtevo na ustavno sodišče za oceno ustavnosti oz. zakonitosti, kadar med izvajanjem konkretnega postopka revizije podvomi v ustavnost oz. zakonitost predpisa ali splošnega akta. Vendar le v postopku, ki ga še ni končalo.
Kot poudarjajo, ustavno sodišče ni ugotovilo neskladnosti uredbe, ki ureja okoljske dajatve zaradi odlaganja odpadkov in uredbe, ki ureja cene komunalnih storitev z zakonom ali ju razveljavilo oz. odpravilo, zato uredbi v celoti veljata. Ob tem dodajajo, da je iz odločbe ustavnega sodišča lahko razvidno, da ravnanja ministrstva, ki je delovalo v skladu z obema uredbama, ni mogoče označiti za nepravilno.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.