Poslanke in poslanci so na tajnem glasovanju za novega predsednika računskega sodišča s 53 glasovi za in 27 proti imenovali Igorja Šoltesa za novega predsednika računskega sodišča, ki je takoj zatem zaprisegel pred državnim zborom.
Pooblaščenec za dostop do informacij javnega značaja Igor Šoltes je bil že četrti predlog za predsednika računskega sodišča, ki ga je v imenovanje državnemu zboru predlagal predsednik republike Janez Drnovšek, saj so vsi dosedanji predlogi (Florjana Bohl, Milan M. Cvikl, Andrej Engelman) v državnem zboru dobili nezadostno podporo. Mandat novega predsednika traja devet let. Pred tem je to funkcijo opravljal Vojko A. Antončič, ki pa je konec marca odstopil s predsedovanja, tako da trenutno računsko sodišče vodi prvi namestnik predsednika Tomaž Vesel.
Ivan Kebrič (DeSUS) je povedal, da so bili v njegovi poslanski skupini zadovoljni s Šoltesovo kandidaturo. Tajno glasovanje se mu zdi najboljša oblika demokracije, v DeSUS pa "za svojimi besedami stojijo in ne držijo fig v žepu".
Bolj oster je bil France Cukjati (SDS). Povedal je, da je računsko sodišče zelo pomembna institucija, doslej pa še ni "povohalo" velikih upravljavcev javnih sredstev (med temi je omenil NLB, NKB Maribor, Telekom, Slovenske železarne, Talum), revidiralo pa ni nobenih državnih subvencij določenih ministrstev. Poleg tega je sestava računskega sodišča takšna, da je predsednik "bog in batina" in računsko sodišče ni kolegijsko vodeni organ.
"Če je predsednik politično voden, potem je celotno računsko sodišče takšno," meni Cukjati. Poleg tega je vodja poslanske skupine SDS Šoltesu očital, da se je očitno "veliko ukvarjal s stanovanji v Ljubljani". Pri tem je omenil, da naj bi Šoltes kot predsednik upravnega odbora Stanovanjskega sklada ljubljanskih občin poskrbel, da je nekdo dobil "za povrnitev usluge" kadrovsko stanovanje. Očital mu je, da je, ko je bil direktor vladnega urada za javna naročila, mnogokrat prišlo do sklepanja pogodb brez javnega razpisa. "On se že spozna na javna naročila. Tudi predaval je o tem. Vendar za nas to ni dovolj, saj bi se jih moral držati. Po delu spoznamo človeka," meni Cukjati.
Janez Drobnič (NSi) je pojasnil, da doslej noben kandidat za predsednika računskega sodišča ni dobil zadostne podpore, ker je Drnovšek premalo upošteval strokovnost kandidatov za revizijo. Vsak kandidat je bil slabši. Postopek izbiranja je slab, Drnovšek je imel možnost, saj bi se lahko odločil le za strokovnost, ne pa za političnost. "Agonije računskega sodišča brez predsednika sicer ni mogoče nadaljevati, krivdo zato pa naj prevzame Drnovšek," pravi Drobnič. Naš finančni sistem boleha za nezakonito porabo, netransparentnostjo in konflikti interesov, je menil Drobnič in dodal, da je predsednik računskega sodišča izjemno pomembna funkcija, ki je tudi na "političnem udaru". Če ima Šoltes izkušnje iz javnih naročil, to ni dovolj za predsednika računskega sodišča: kandidat nima ne prave usposobljenosti ne ustrezne prakse.
Miran Potrč (ZLSD) je ocenil, da je Šoltes dober kandidat, zato ga bo ZLSD podprla, poleg tega pa računsko sodišče že šest mesecev nima predsednika, čeprav mora normalno delovati naprej. Predlagani kandidat je dosedanje naloge dobro opravljal, meni Potrč. ZLSD se zaveda odgovornosti kot koalicijska partnerica, opozicija pa ima vedno možnost problematizirati stanje javnih financ, hkrati pa onemogočati, da bi vsaj kadrovsko institucije normalno delovale. Ker DZ v treh poskusih ni uspel tega narediti, to ni dobro ne za DZ ne za vladno opozicijo, meni Potrč. Opozoril je še, da bo pri imenovanjih treba razmisliti, da zgolj formalni postopki za dober izbor ne bodo več zadoščali. Predlagatelji bodo morali razmisliti tudi o svoji odgovornosti, pravi Potrč in pri tem dodaja, da so potrebne tudi spremembe zakonov, ki mnogokrat neustrezno določajo postopke za imenovanja.
Jožef Školč je v imenu LDS povedal, da podpira kandidaturo Šoltesa, pri tem pa je dodal, da ne glede na to, koliko so posamezni postopki všečni posameznim skupinam, so ti postopki zakoniti in urejeni z zakoni in tako zavezujoči tako za DZ in predsednika republike. Zato pri kandidaturah "stokati", da bi ob določenih postopkih lahko bili rezultati drugačni, ni pametno, je bil slikovit Školč. Zakona ni mogoče kršiti, od predsednika republike pa ni mogoče pričakovati, da bi mimo zakona vpeljeval druge kriterije za predloge. Školč je še opozoril, da je opozicija doslej pri vseh kandidatih za predsednika računskega sodišča prisegala na strokovnost kandidatov, a jih iz političnih razlogov niso podprli, danes pa govorijo drugače.
Sašo Peče (SNS) je dejal, da četrti poskus iskanja predsednika računskega sodišča pomeni kalvarijo za to institucijo, saj ne more normalno opravljati svojega dela. Škodo, ki jo dela DZ, je dvojna: računsko sodišče ni zmožno opravljati svoje ustavne funkcije; ravno pri imenovanju predsednika omenjenega sodišča DZ izgublja kredibilnost: Na posvetih pri Drnovšku se je "našlo" 46 glasov, poslanske skupine so obljubljale dovolj glasov, potem pa so držale fige v žepu, je ponazoril Peče. Za Šoltesa bodo v SNS glasovali, ker "so načelni".
