13. marca se je ob polnoči iztekel rok za zbiranje predlogov možnih kandidatov za predsednika računskega sodišča. Med predlogi so bili predsednik računskega sodišča Igor Šoltes, vrhovni državni revizor na računskem sodišču Tomaž Vesel in direktorica urada za nadzor proračuna Nataša Prah, so takrat sporočili iz urada predsednika republike.
A zdaj je Šoltes dejal, da se za še en mandat predsednika računskega sodišča ne bo potegoval. Dejal je, da so se ob sami kandidaturi pojavila vprašanja, ali sta dva mandata preveč in ali je to primerno. Pojasnil je, da je zakon o računskem sodišču jasen in omogoča dva zaporedna mandata. "Zgleda, da sta tudi dva mandata premalo, če želimo spremeniti odnos do javnofinančnih vprašanj in kulture. Da ne postanemo ovira pri delovanju vlade in da se včasih samo zaradi naših revizij določeno vprašanje premakne, kjer se sicer ne bi, to je napačen pristop," je poudaril Šoltes in dodal, da so nadzorni organ, a da odnosi do teh inštitucij niso primerni.
Ravno zaradi vprašanja, ali sta dva mandata preveč ali premalo, in ker bi se to vprašanje lahko postavilo kot ključen argument pri presoji primernosti kandidature ter bi lahko postavljalo oviro pri postopkih izbire, se je Šoltes odločil, da s kandidaturo ne nadaljuje. Želi, da računsko sodišče deluje normalno. O odločitvi je obvestil tudi urad predsednika republike.
Kandidata za predsednika računskega sodišča bo državnemu zboru predlagal predsednik republike Borut Pahor. V uradu predsednika pravijo, da bodo predlog podali najpozneje do 12. aprila. Nato bo sledilo glasovanje v DZ, kjer morajo glasovati najpozneje 30 dni po prejemu predloga. Glasovanje je tajno, kandidat pa izvoljen, če zanj glasuje večina vseh poslancev, torej 46. Predlagani kandidat za predsednika računskega sodišča se udeleži seje, na kateri državni zbor odloča o njegovi kandidaturi. Če predlagani kandidat za predsednika računskega sodišča ne dobi potrebne večine poslanskih glasov, predsednik državnega zbora o tem takoj obvesti predsednika republike.
KOMENTARJI (18)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.