Sončne elektrarne obvezne na objektih s strehami nad 1000 m2

Pretekli teden je vlada sprejela Uredbo o podrobnejših pravilih urejanja prostora za umeščanje fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije. Ta podrobneje ureja način in pogoje za umestitev fotonapetostnih naprav in sprejemnikov sončne energije oz. sončnih elektrarn.

Minister za naravne vire in prostor Jože Novak je povedal, da je uredba neposredno izvršljiva, kar pomeni, da so skrajšani številni postopki. "Na podlagi obeh zakonov smo določili pravila o obvezni postavitvi, kadar se sončne elektrarne morajo postaviti na določenih novih objektih. Kadar je površina večja od 1000 kvadratnih metrov, predvsem gre za gospodarske objekte in tudi nova parkirišča." To ni obvezno za stanovanjske objekte.

V skladu z uredbo so določili tudi pravila za tiste objekte, kamor se sončne elektrarne lahko postavijo. Gre za obstoječe stavbe in parkirišča. Tudi na območje cest, železnic, zaprtih odlagališč odpadkov, je naštel Novak. "Kjer je možno, je zaželeno, ni pa obvezno."  V tretjo skupino pa spadajo objekti in zemljišča, kjer je postavitev dopustna. Pri tem je navedel tudi denimo strehe stavb z manjšo površino od 1000 kvadratnih metrov. Velja tudi za bivalne stavbe, če se prebivalci tako odločijo, ter za nepozidana in neizkoriščena stavbna zemljišča.

Za to morajo sicer biti izpolnjeni nekateri pogoji. "Orientacija in naklon, ki omogočata maksimalni izkoristek energije, zagotovljena možnost priklopa na obstoječe elektrodistribucijsko omrežje, pomembna je tudi ekonomičnost projekta, torej, da se vrednost investicije povrne."

Novak je spregovoril tudi o izjemah, ki so izvzete iz določil uredbe. Gre za zemljišča, kjer na primer ni zagotovljena možnost priklopa, kadar je neprimerna namembnost ali vrsta objekta, neprimerna lega, neustrezna nosilnost ter če bi postavitev predstavljala tveganje za ljudi ali premoženje. 

"S to uredbo smo skrajšali postopek znotraj naselij. Za večje naprave zunaj naselij pa je še vedno treba spreminjati prostorski načrt," je poudaril.

Že avgusta 2023 je začel veljati Zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUNPEOVE), ki ga je DZ sprejel julija lani. Ta je določil obveznost umeščanja fotonapetostnih naprav na strehe novozgrajenih objektov s tlorisno površino strehe najmanj 1000 kvadratnih metrov ter nad parkirna mesta na novih utrjenih parkiriščih z najmanj 1000 kvadratnih metrov tlorisne površine.

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je medtem spomnil, da nova pravila, tako zakon o lažjem umeščanju naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije v prostor kot zdaj še uredba za investitorje, prinašajo predvidljive, hitrejše in administrativno manj zahtevne postopke. Pri tem je ocenil, da se je država postavila v bolj proaktivno vlogo.

Zakon in uredba sta bila tudi med bolj pomembnimi mejniki za črpanje sredstev iz mehanizma EU za okrevanje po koronski krizi. S tem se bodo tako sprostila tudi dodatna nepovratna sredstva za te namene.

Številni razpisi za spodbude za nove sončne elektrarne so medtem že v teku. Prek Borzena je tako že na voljo 105 milijonov evrov za naložbeno pomoč, dodatnih 45 milijonov evrov se bo sprostilo po sprejemu novega energetskega zakona, še dodatnih 75 milijonov pa v prihodnje.

Prek ministrstva so medtem po Kumrovih pojasnilih na voljo sredstva za postavitev elektrarn na občinske javne stavbe. Za zdaj je rezerviranih 20 milijonov evrov, po potrebi bodo sredstva še povečali. Prek Borzena se nadaljujejo tudi razpisi za samooskrbne fotonapetostne naprave v gospodinjstvih, sledili pa bodo še dodatni pozivi. Država bo spodbujala tudi občine pri izpolnjevanju lokalnih ciljev za energetsko oskrbo ter daljinsko ogrevanje in hlajenje.

Kumer tako upa, da bo državi vsaj do konca mandata uspelo sami doseči cilje na področju obnovljivih virov energije in ji tako ne bo več treba plačevati za statistične prenose drugim članicam.

V letu 2022 v je bilo v sistem priključenih 12.698 sončnih elektrarn skupne moči 227,6 megavata (MW), v letu 2023 pa 18.034 sončnih elektrarn skupne moči 411,8 MW.

Skupno je bilo 31. decembra 2023 v sistemu 49.092 sončnih elektrarn v skupni moči 1104,5 MW, ta številka pa vključuje individualne sončne samooskrbne elektrarne, skupnostne sončne samooskrbne elektrarne ter sončne elektrarne z merjeno električno energijo. V zadnjih dveh letih je bilo tako v omrežje priključenih dve tretjini vseh naprav za proizvodnjo energije iz sonca v državi.