Predstavitev nasprotujočih si stališč in izkušenj sogovornikov se je končala z odgovori na vprašanje, kje so meje politične satire.
Bole je mejo politične satire postavil z žalitvijo in ponižanjem nekoga drugega, saj meni, da je vsakdo svoboden, dokler ne poseže po svobodi drugega. Satira ima meje in običajno take osebe, kot je Kobal, same ponudijo odstop, se je glasilo sinočnje Boletovo stališče. Na nasprotnem bregu je direktor MGL vztrajal na stališču, da si satirik meje postavlja sam. Kot dejstvo je predstavil različne kriterije cerkvenih in političnih krogov ter posameznikov, ki meje politične satire postavljajo zelo različno. Predstavnike političnih strank, ki so predlagali njegovo razrešitev, pa je opredelil kot skupino, ki si predstavlja, da je ekskluzivna varuhinja človekovih pravic. Medtem ko je igralec Gašper Tič povedal, da so v MGL zavzeli enotno stališče in so proti gonji, ki jo doživlja direktor, sploh pa nasprotujejo njegovi odstavitvi z mesta direktorja. Hkrati je opozoril, da sta bili izpostavljeni le dve Kobalovi izjavi na zadnjih Pomenkovanjih, kar je povzročilo izkrivljeno presojo, ali je Kobal smešil in satiriziral le eno politično opcijo, ali se je lotil vseh, tako leve kot desne politične opcije.
Nasprotovanje cerkvenih krogov Kobalovemu nastopu na zadnjih Pomenkovanjih morda razlaga Boletova sinočnja izjava, da sta tako nastop in vloga humorista in satirika Kobala kot nastop nadškofa Franca Rodeta enakovredna, javna. Temu nasproti lahko razumemo vprašanje, ki se je oblikovalo na včerajšnjem soočenju, ali moramo po 9 letih samostojnosti še razčistiti, kakšna je vloga satire in humorja v družbi.
Kobal v teh dneh prejema mnoga pisma in telefonske klice podpore in nasprotovanja. Sinoči je povedal, da je od zadnjih Pomenkovanj prejel 700 podpisov podpore, na strani nasprotnikov se jih je oglasilo 12, med njimi sta bila po Kobalovih besedah le dva podpisana.
