V Hudi Jami več kot 4000 mrtvih?

Hrvaški premier Ivo Sanader je danes na seji vlade od pristojnih institucij zahteval, naj skupaj s slovenskimi kolegi raziskujejo zločin v Barbara rovu v Hudi Jami pri Laškem ter kaznujejo odgovorne. Poudaril je, da noben zločin ne sme ostati brez kazni.

Podpredsednica hrvaške vlade Jadranka Kosor, ki je v ponedeljek s hrvaškim notranjim ministrom Tomislavom Karamarkom prižgala sveče pred Barbara rovom, je dejala, da je slovenskim preiskovalcem ponudila pomoč hrvaških laboratorijev, ki imajo veliko izkušenj z identifikacijo posmrtnih ostankov iz časov vojne na Hrvaškem v 90. letih. "Ljudi v Barbara rovu so pobili brez sodišča in pravice, skrivnost rova pa je dodatno stigmatizirala in kaznovala njihove družine, ki niso imele pravice, da bi poiskale in ustrezno pokopale svoje člane," je dejala Kosorjeva na seji vlade.

Hrvaška vlada je danes sicer sprejela odločitev o uveljavitvi sporazuma s Slovenijo o označevanju vojaških grobišč. V skladu s tem sporazumom bosta državi obeležili grobišča vojakov in civilnih žrtev, ki so umrli na območju Hrvaške in Slovenije po drugi svetovni vojni. Za izvajanje sporazuma bo skrbela mešana komisija, v kateri bodo po trije člani iz vsake države.

''Obsojanje NOB in Tita je nesprejemljivo''

Medtem se je na odkritje v Barbara rovu odzvala Zveza antifašističnih borcev in antifašistov Hrvaške (Saba), ki je v današnjem sporočilu za javnost obsodila vsak zločin, ne glede na storilca. Kot povsem nesprejemljivo pa so obsodili prezgodnje obsojanje Narodnoosvobodilne vojske in Josipa Broza Tita, ne da bi prej ugotovili, kdo so žrtve v Hudi Jami in kdo je odgovoren za njihovo smrt.

Saba je ob tem poudarila, da "so omenjeno grobišče odkrili veliko prej" in se sprašuje, komu je v interesu, da se ravno sedaj objavlja novica o njem. Dodaja, da so spomladi leta 1945 na ozemlju Slovenije delovale enote KNOJ-a iz Slovenije.

Saba še spominja, da je Tito 14. maja 1945 zahteval od glavnih poveljstev Slovenije in Hrvaške ter takratne Jugoslovanske armade, naj preprečijo pobijanje vojaških ujetnikov in naj osumljence za vojne zločine predajo vojaškim sodiščem. Kot vir te Titove depeše so navedli Zbrana dela Josipa Broza Tita.

LDS proti medijskem izpostavljanju ob posmrtnih ostankih

V LDS predstavnike političnih strank pozivajo, "naj se nehajo medijsko izpostavljati ob posmrtnih ostankih nesrečnih žrtev v Hudi Jami, saj to v ničemer ne prispeva k razjasnjevanju okoliščin teh obsojanja vrednih zločinov", je v sporočilu za javnost poudaril vodja poslanske skupine LDS Borut Sajovic.

"Če se bo medijsko in politično obleganje Hude Jame nadaljevalo, je vsakomur jasno, da ne gre ne za pieteto ne za željo po razjasnitvi, kaj šele po spravi, ampak za poskus cenene volilne kampanje in prevrednotenja zgodovine," je ocenil vodja poslancev LDS.

V LDS so jih po besedah Sajovica "pretresli grozljivi prizori ob odkritju grobišča Huda Jama. Gre nedvomno za hud zločin, ki ga je treba raziskati, ugotoviti njegove okoliščine, povzročitelje in žrtve". Po njegovem mnenju tega ne more ugotoviti dnevna politika in oddelki za odnose z javnostmi političnih strank, temveč zgodovinska znanost, sodna medicina, policija, tožilstvo in sodišča.

Soočenje s preteklostjo je nujno

Sočustvovanje, pretresenost, zgroženost in zahteva po dostojnem pokopu žrtev teh množičnih zločinov so po navedbah predsednika komisije Pravičnost in mir Antona Stresa povsem umestni in razumljivi odzivi ljudi, "vendar se kot politična skupnost zgolj pri tem ne moremo ustaviti". Najvišje državne institucije, posebno tiste, ki so dolžne pospeševati etične vrednote, pravičnost, mirno sožitje in celovito spoštovanje človekovih pravic, bi morale izreči jasno in nedvoumno moralno ter politično obsodbo teh zločinov in vseh posameznikov oziroma skupin, ki so zanje odgovorni, je prepričan Stres.

Soočenje z najbolj zavržnimi dogodki slovenske polpretekle totalitarne zgodovine je po njegovem mnenju nujno, "če hočemo postati in ostati civilizirana in etična družba". Kot je zapisal, je skrajni čas, da vsi državljani in državljanke na osebni, narodni in državni ravni "zelo jasno vzpostavimo temeljna moralna načela o nedotakljivosti slehernega človeškega življenja in o dostojanstvu slehernega človeka, ki so bila kruto teptana med revolucijo in po njej".

Po navedbah predsednika komisije je za "gnusne zločine proti človeštvu in lastnemu narodu" treba najti krivce ter javno obsoditi takratno komunistično totalitarno oblast in s tem tudi oprati dobro ime poštenih in iskrenih borcev za svobodo slovenskega naroda, ki so jih med vojno in vsa leta po njej zlorabljali kot nekakšen 'živi ščit' totalitarnih politikov, ideologov in zločincev. Poskus, da bi zločin za vedno prikrili, je v Barbarinem rovu nadvse očiten, navaja.

Spoštovanje dostojanstva žrtev

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik ob odkritju grobišča v Hudi Jami meni, da je ob takšnih priložnostih treba dati prednost spoštovanju dostojanstva žrtev in njihovih svojcev pred senzacionalističnim obveščanjem javnosti. Opozorila je, da otroci, ki so gledali posnetke žrtev v grobišču, potrebujejo pojasnilo odraslih oseb.

Kot piše na spletni strani varuhinje, je vprašanje predvajanja posnetkov posmrtnih ostankov žrtev v bolj ali manj primernih terminih na televiziji stvar odločitve urednikov. Ob tem pa je dodala, da "vsekakor otroci, ki so te posnetke gledali, potrebujejo pojasnilo odraslih oseb – zato bi bilo dobro, da se o tem pogovarjajo s starši in z učitelji v šoli".

Ti pogovori naj bi po mnenju varuhinje na primeren način osvetlili vso tragiko povojnih in tudi drugih pobojev ter mlade spodbujali k temu, da naj se sporna vprašanja tako med posamezniki kot med narodi rešujejo na miren način, brez nasilja ter spodbujanja sovraštva in nestrpnosti. Varuhinja se tudi zavzema za to, da se v čim krajšem času odkrije vse znane lokacije množičnih grobišč na območju Slovenije, da se žrtvam postavi primerno obeležje, svojcem pa omogoči dostojno slovo od pokojnikov, še piše na spletni strani.

Kot je znano, je policija v Barbarinem rovu na območju Laškega odkrila več sto trupel ljudi. O grobišču v rudniku je že leta 1990 v knjigi Teharske žive rane pisal Roman Leljak. Od uradnega odkritja pa je minilo kar 19 let.

Klep: V rovu več kot 4000 mrtvih

V Hudi Jami je več kot 4000 mrtvih in ne okoli 300, kolikor se govori, je dejal predsednik Združenih ob lipi sprave Stanislav Klep. Klep je dejal, da se tudi on čuti izbrisanega, vendar so druge teme, na primer poboji v Hudi Jami, po njemu trenutno pomembnejše od izbrisanih. Klep je tako izrazil razočaranje, da je predsednik države Danilo Türk s takšnim prezirom govoril o povojnih pobojih, ki so najhujši zločin.

"Osebno sem bil na slovesnosti, ko smo odprli kapelico pred kakšnimi 15 leti. Takrat smo vedeli, kaj se tam dogaja, da so žive ljudi metali v ta jašek," je poudaril Stanislav Klep.

Ob tem je dodal, da je v Barbara rovu več kot 4000 mrtvih in ne okoli 300, kolikor se govori. "Vemo, da so bili plini, povzročeni z gnitjem trupel, tako močni, da so betonski oklepi, betonske naprave eksplodirale dvakrat, ne samo enkrat. O tem pa naši mediji nič ne pišejo," je še dejal Klep.