Tožilci podpirajo poziv sodnikov, naj ministrica odstopi

Ministrica poziv sodnikov in tožilcev k njenemu odstopu ali odstopu predsednika vlade označuje za nenaveden, češ da sama v nastalih razmerah ne vidi nobene koristi. Spomnimo, junija je Ustavno sodišče odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja. In ker se to ni zgodilo, so sodniki včeraj za eno uro protestno prekinili delo, pridružili so se jim tožilci. Vlada pa vztraja, da bo urejanje sodniških plač del celovitega reševanja plač v javnem sektorju. Torej da se bo zgodilo, a da z zamikom.

Sodniki so zelo jasni, vlada ne upošteva odločbe ustavnega sodišča, rok je potekel. Zakaj konkretno torej pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan ne bo sledila pozivu, da prevzame odgovornost za hudo kršitev pravnega reda in odstopila? "Prvič: kot ministrica nisem pristojna za urejanje sodniških plač. Ne vem, zakaj mene pozivajo k odstopu. Menim, da si že dolgo prizadevam za ureditev plač," vztraja ministrica, ki dodaja, da je o pozivu izvedela iz medijev. "Zanima me, kje vidijo mojo odgovornost?" 

Švarc Pipanova prav tako trdi, da je že pred novim letom podprla sodnike in tožilce, a da je treba razumeti, "da če rešujemo en problem, ne moremo s tem poslabševati drugega problema", še dodaja ministrica iz vrst SD, ki se zaveda tudi težav nizkih plač pri ostalih uslužbencev. 

Mirjam Kline, vrhovna državna tožilka in namestnica generalnega državnega tožilca, razume poziv, naj ministrica in premier Robert Golob odstopita. "Gre za legitimen poziv. Drži, da se je ministrica zavzemala za uresničitev odločbe in da se plače izboljšajo. Zato me preseneča in sem razočarana nad njeno izjavo." Klinetova namreč meni, da je bila petkova izjava ministrice, ki da je decembra govorila drugače, verjetno stališče vlade, ki se mu mora pridružiti, če hoče ostati v tej vladi. 

Švarc Pipanova odgovarja, da je bilo njeno stališče vedno enako. "Odločbo je treba spoštovati in jo čim prej udejanjiti."

Klinetova je izpostavila tudi, da imajo nekateri javni uslužbenci v pravosodju, na sodiščih in državnih tožilstvih celo višje plače od okrajnih državnih tožilcev in sodnikov. "Zapisnikarji zagotovo ne, prav tako ne pravosodni policisti. Ne mešajmo problemov z rešitvami, celoten plačni sistem je treba spremeniti," na očitke odgovarja ministrica, ki je društvu državnih tožilcev in sodniškemu društvu v petek poslala povabilo, naj se ji v torek pridružijo na nujnem sestanku, "da me seznanijo s stavkovnimi aktivnostmi in ostalimi ukrepi, ki bi lahko vplivali na delovanje državnih institucij". 

Klinetova je potrdila, da so povabilo dobili, da pa ga razumejo kot zagovor, kaj bodo počeli v času stavke, "čeprav je zakon jasen in določa, kaj moramo izvajati v času stavke. Natančnega datuma še ni, pogovarjajo se o datumu konec januarja."

Kaj bodo torej na ministrstvu storili, če v Sloveniji ne bodo mogli izpeljati evropskih volitev? Sodniki namreč pravijo, da brez njih ne bo šlo. Ministrica vztraja, da bodo skušali pripraviti ukrepe, da bi stavka imela čim manj vpliva, o čemer se bo pogovarjala tudi z ministrom za javno upravo.

"Ustavna odločba govori o uskladitvi sodniških plač s plačami funkcionarjev ostalih dveh vej oblasti. Mi trdimo, da stvari ne mešamo mi, temveč vlada, ki meša jabolka s hruškami," meni Klinetova. 

Kaj pa glede našega razkritja in vprašanja, ali je država stavbo na Litijski cesti v Ljubljani, ki bo namenjena sodstvu, preplačala za šest milijonov. Ob tem je stavba v precej slabem stanju, zato jo bo morala država popolnoma prenoviti. Ministrica vztraja, da gre za ugoden posel,  investicija pa da se bo povrnila v desetih letih.