Slovenija

Predlog o pokopu žrtev na Žalah: korak k pieteti ali novo razdvajanje ljudi?

Ljubljana, 14. 05. 2026 22.45 pred 4 urami 3 min branja 0

Iva Dimic in Martin Premrk

Predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč NSi, SDS in Demokratov, da se žrtve povojnih pobojev pokopljejo na ljubljanskih Žalah ter da se 17. maj ponovno razglasi za nacionalni spominski dan na žrtve komunističnega nasilja, ki ga je Golobova vlada ukinila, potem ko ga je leta 2022 razglasila Janševa vlada, je na noge dvignil levi pol slovenske politike. V Levici pravijo, da gre za preusmerjanje pozornosti od interventnega zakona o razvoju Slovenije, ki razkraja socialno državo, ljubljanski župan Zoran Janković pa takšnemu pokopu nasprotuje in pravi, da gre za ideološko temo. Medtem ko predlagatelji zakona pravijo, da gre zgolj za pieteten in trajen pokop posmrtnih ostankov prikritih grobišč, pri čemer bi imelo to območje pokopališča na Žalah status kulturnega spomenika državnega pomena.

Poslanec Gibanja Svoboda Martin Premrk meni, da je to zgolj vnovično razdvajanje ljudi. Poudaril je, da že imamo dva zakona, ki to že dalj časa urejata in se izvajata - Zakon o vojnih grobiščih in Zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev. Izpostavil je, da se vsi strinjajo, da si vsaka žrtev druge svetovne vojne zasluži dostojen pokop, kar se že izvaja. "Ampak ta zakon o pokopu na Žalah smo imeli vloženega že lansko jesen, pa so ga predlagatelji potem sami umaknili. Očitno zdaj pol leta ni bilo neke potrebe po pieteti, zdaj je pa tako hitro ratala potreba po njej, da so obšli celo komisijo za prikrita vojna grobišča in vložili tak zakon, ki, če ste ga brali, je praktično neizvedljiv - da bi se v treh mesecih opravile vse DNK analize in pokopali to v novo grobnico v Žalah, je neizvedljivo," je prepričan.

Poslanka Nove Slovenije Iva Dimic pa pravi, da so se vsi novi poslanci zedinili, "da je potrebno to stran zgodovine zapreti in da je treba dati pietetni naslov vsem žrtvam, ki so bile po drugi svetovni vojni pomorjene."

"80 let je minilo od druge svetovne vojne in Slovenija kot en otok sredi Evrope ni še do sedaj pokopala svojih žrtev. Tu gre za približno 15 tisoč žrtev, ki so bile pomorjene po drugi svetovni vojni, imamo v Sloveniji 220 od 750 že raziskanih grobov. Še kar veliko dela je, in je potrebno tem žrtvam dati dostojanstvo, spomin in ime," pojasnjuje.

Na vprašanje, zakaj prav na Žalah in ne na Teharjah, kar predvideva sedanja zakonska ureditev, je odgovorila, da so se s tem strinjali tudi svojci: "Tam imamo pokopane tudi nemške in italijanske vojake in je prav, da so te žrtve enakovredne vsem drugim žrtvam in da se jih tam pokoplje." Vladi je očitala, da v štirih letih ni potrdila programa komisije, ki preiskuje prikrita grobišča. "Ljudje še danes iščejo svoje svojce in si želijo mesto, kjer bi prižgali svojo svečo," je zaključila.

"Nemci in Italijani, ki so bili na Žalah pokopani, so bili pred letom 41, ko so bili Nemci in Italijani, nacisti in fašisti, gospodarji življenja in smrti, tukaj na Slovenskem. In kot rečeno se vsi strinjamo, da si vsak, ki je umrl med drugo svetovno vojno, zasluži dostojen pokop," pa je dejal Premrk in zavrnil očitke, da vlada ni nič delala v tej smeri. Še enkrat je poudaril, da zakoni že obstajajo in da se zadeve že izvajajo. "Ko so bile določene Teharje za zadnji kraj počitka, je bilo to določeno s širšim konsenzom, sedaj pa se na vrat na nos govori o Žalah. Še pred pol leta se je govorilo tudi o Brezju in Kočevju," je odvrnil.

Celoten pogovor si lahko ogledate v zgornjem videoposnetku.

Podjetje IKEA predstavlja deseto izdajo IKEA PS kolekcije, ki vabi k igri in odkrivanju

Ste prejeli SMS o prometnem prekršku? Gre za lažna sporočila

  • katalog
  • hladilnik
  • lounge set
  • robotska kosilnica
  • robot za bazen
  • traktrorska kosilnica
  • bazen
  • žar
  • kosilnica
  • senčilo za balkon
  • senčnik
  • kuhinja
KOMENTARJI0

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

ISSN 15813711 © 2025
24ur.com, Vse pravice pridržane
Verzija: 1713