Branko Grims je nedavno v intervjuju z enim izmed članov samooklicane Slovenske obrambne straže dejal, da je treba iti na evropske volitve in voliti "desno, desno in samo desno", kar po njegovih besedah pomeni SDS. Pa je SDS res prava izbira? Nemec je prepričan, da ne. "Vsaka politika SDS nakazuje, da to ni zmerna desna stranka, to dokazujejo tudi glasovi poslancev v evropskem parlamentu," je poudaril. "Tisto, kar je evidentno, je, da se je tudi retorika njihovega predsednika zaostrila in velikokrat naslavlja z neprimernimi parolami."
Tomčeva je pričakovala takšno retoriko, saj, kot pravi, Nemec "govori hitreje kot misli". "Ampak desnosredinska SDS je resnična prava izbira, ki zagovarja evropski način življenja, varno Evropo, demokracijo, ki je enaka za vse." Kot je dodala, so v stranki ponosni na to, da tudi Evropska unija spoznava, da je leva politika zašla predaleč.
"Poglejte, kaj se dogaja v državah EU. Volivci množično protestirajo proti tem politikam, ki so Evropo peljale v smer, ki si je volivci ne želijo," je opozorila. Prepričana je, da bo na teh volitvah desnica močno zmagala, kar se ji zdi tudi edini pogoj za to, da se EU usmeri v pravo smer.
A Nemec je bil neomajen. "Janez Janša je govoril o povezovanju desnice z ekstremno desnico. To je tista grožnja EU, zato so te volitve tako pomembne," je poudaril. "Takšna politika spominja na tiste, proti kateri smo se borili in zaradi katere je nastal ta izjemen mirovniški projekt – Evropska unija."
"Matjaž ne zmore enega stavka brez omembe Janeza Janše. Enkrat sem ga vprašala, če ga tudi sanja," pa ga je izzvala Tomčeva.
Ob tem je bila omenjena tudi samoorganizacija oz. tako imenovane vaške straže. Prebilič je opozoril, da je tovrstno samoorganiziranje zelo nevarno.
"V tej državi se ravno zaradi tega, ker se vsi ukvarjamo z napačnimi stvarmi, ljudje čutijo preslišane. In ko se ljudje čutijo preslišane, iščejo svoje načine, take, ki so v demokraciji nesprejemljivi. In tovrstni ekscesi so verjetno posledica nedelovanja pravne države," pa je dejal Gregorčič.
Zelena agenda – korak naprej ali korak nazaj?
Prebilič je opozoril, da Evropa, ki jo imamo danes, ni v najboljši kondiciji. Gregorčič je ob tem dodal, da se v SLS zavzemajo za slovenskega kmeta, Slovenijo, slovenskega podjetnika, obrtnika in vsakega človeka, ki s trdim delom preživlja sebe in svojo družino. "Če bi se politika začela ukvarjati z ljudmi, od katerih je izvoljena, bi bilo veliko boljše."
Nemec, ki sedi v vrstah evropskih socialistov, je poudaril, da bi si v Evropskem parlamentu želel zavezništva s Prebiličem in da bi želel, da Prebilič osvoji skupno agendo, ki jo imajo v Evropskem parlamentu. "Želel bi si tega zavezništva v nekaterih konkretnih projektih, kjer tega še nismo doživeli," mu je odvrnil Prebilič. "Če bi evropski socialisti zmogli dovolj poguma, potem ne bi vstopali v koalicijo z EPP (Evropska ljudska stranka). Samo EPP je namreč tista, ki se ni distancirala od skrajne desnice, in menim, da bo tukaj treba strniti vrste."
Zeleni zelo silijo v zeleno agendo, je dodal Gregorčič. "Ta agenda je ugonobila EU in ugonablja naše okolje. Mi okolja z načinom, kot ga predlagajo Zeleni, ne bomo rešili. Okolje lahko rešimo zgolj skupaj in da k temu prisilimo tudi druge centre moči, predvsem ZDA in Kitajsko."
Tomčeva je medtem prepričana, da so prav Zeleni del problema, kar se po njenem mnenju tudi kaže na vseh napovedih na ravni Evropske unije, kjer jim podpora pada. "Ravno zaradi tega, ker so kreatorji škodljive zelene politike. Zaradi koga so bili vsi kmetje v Evropi na cestah? Zaradi zelene politike," je bila kritična. "Razumna politika leži na desni strani."
A Nemec je vztrajal, da je zeleni prehod izjemna priložnost. Bolj ga skrbi to, da se SDS-u daje prednost kot ekstremni desni stranki in se de facto glasuje zanj, tako kot je pri madžarskem Fidesu. Prepričan je, da je EU v težavah, ker je vodstvo Evropske komisije v rokah EPP. Medtem ko je Gregorčič prepričan, da je Evropa s tako zeleno retoriko v tem petletnem obdobju zašla. "Na področju nezakonitih migracij vlada kaos, ker ste zagovarjali politiko odprtih mej, kmetje protestirajo, ker ne morejo kmetovati na lastni zemlji."
Kje stojimo z nezakonitimi migracijami?
Prebilič je mnenja, da je treba nezakonite migrante vračati v svoje države pod pogojem, da ne izpolnjujejo kriterijev za humanitarno zaščito. "Moramo se pogovarjati tudi o integraciji, in to je tisto, zaradi česar sam odhajam v Evropski parlament. Migracije so in bodo, kako se pa bodo ljudje vključevali in integrirali, pa je drugo vprašanje."
A najpomembnejše se mu zdi, da mora EU prenehati povzročati razloge, da ljudje odhajajo od doma. "Sodelujemo v različnih vojnah in to ljudi poganja k nam."
Gregorčič je na drugi strani mnenja, da moramo imeti ničelno toleranco do nezakonitih migracij in da moramo imeti nadzor, kdo in s kakšnimi nameni prihaja v Evropo. "Naše prebivalstvo se stara in zakonite migracije bi delno rešile rodnost. A moramo najprej poskrbeti za družinsko politiko in to dopolnjevati z zakonitimi migraciji, kar pomeni, da sami izberemo, kdo bo prišel v Evropo in poskrbeti, da se ti ljudje ustrezno integrirajo."
Nemec je ob tem spomnil na migracijski pakt in poudaril, da je pomembno, da uredimo njegovo implementacijo, in da moramo preprečiti tihotapcem, da bi služili na ljudeh. "Zelo pomembno pa je še, da se EU bolj ukvarja z vzroki, ki ženejo te ljudi k nam."
Tomčeva je bila drugačnega mnenja. Do nezakonitih migracij, je dejala, mora biti ničelna toleranca. "Ilegalni migranti ne morejo v Evropo, če velja schengenski prostor," je poudarila. "Ves čas smo imeli prav v SDS, da ta migracijski pakt ne bo rešil situacije, niti položaja, ki ga imamo sedaj, ki je kritičen."
Ob tem je spomnila na pismo, ki ga je podpisalo 15 držav EU in poslalo svoje predloge za dopolnitev pakta. V njem je navedeno tudi, da je treba skleniti več sporazumov z državami tretjega sveta. "Mi pa bomo odločali in ne tisti, ki trgujejo s človeškim blagom. Mi sami bomo odločali, kdo pride, in na tem temelji naša svoboda in naša suverenost," je poudarila.
Prebilič pa je spomnil tudi na vmesno obdobje. Migracijski pakt naj bi namreč začel veljati šele čez dve leti. "Narediti moramo vse, da se bo schengenska meja nadzirala na način, kot mora biti nadzirana. Je prepustna in nismo naredili nič, da bi postala manj prepustna," je kritiziral. Ob tem je opozoril na Frontex, ki bi lahko v marsičem pomagal in zmanjšal to prepustnost. Po njegovem mnenju bi morali začeti tudi aktivneje sodelovati na Zahodnem Balkanu.
Vprašanje priznanja Palestine
Neizogibno je beseda nanesla tudi na priznanje Palestine, o katerem je zadnje časa veliko govora.
"Imamo izrazito šibko zunanjo politiko," je medtem opozoril Gregorčič. "Naša zunanja politika se bo morala začeti ukvarjati z migracijami, namesto s tem, kdaj bo priznala Palestino, da bi maksimizirala svoj volilni rezultat." Ob tem je kritiziral politiko, da se ukvarja izključno z javnim mnenjem in sprejema ukrepe na način, da najprej izmeri, kaj bi ji politično koristilo, in potem ukrepe sprejme v predvolilnem političnem času. "Prepričan sem, da ko bodo evropske volitve mimo, da bodo na vse ukrepe preprosto pozabili."
A Nemec je opozoril, da se mu zdi "nekorektno igrati na politične note pri Palestini". "V SD podpiramo samostojnost Palestine, ker imamo vse razloge za to. Če smo to možnost imeli Slovenci, jo imajo tudi oni."
Gregorčič je sicer Nemcu očital, da so priznanje Palestine premaknili s tedna dni po volitvah na dva tedna pred volitvami, in sicer po tem, ko je naša televizija objavila rezultate javnomnenjske ankete, da ima tisti, ki podpira priznanje Palestine, korist. "To je resnično zavržno in na tak način se zunanje politike ne da in ne sme graditi."
A mu je Nemec pojasnil, da so v SD Palestino želeli priznati že pred meseci, da tu ni dileme.
Tomčeva je poudarila, da je slovenska zunanja politika v času ministrice Tanje Fajon povsem zgrešena, tudi kar zadeva Palestino. "Danes ja, jutri ne. Krožijo neka pisma, s katerimi premier poziva ostale države, da se mu pridružijo, a se mu nihče ne. To je popoln fiasko slovenske politike." Gregorčič je prepričan, da bo do miru prišlo šele, ko bo mednarodna skupnost dosegla, da se bosta Izrael in Palestina vzajemno priznala.
"Priznanje Palestine je nujno potrebno, da lahko začnemo voditi normalne pogovore med državama, samo priznanje ne bo rešilo ničesar," je dodal Prebilič. "Slovenija mora zagotavljati humanitarno pomoč še bolj intenzivno in vršiti nadaljnji pritisk na Izrael, da se morija, ki jo gledamo, začne ustavljati, tudi s sankcijami, če je potrebno."
Tomčeva je ob tem dodala, da trenutno po njenem mnenju niso izpolnjeni pogoji za priznanje Palestine.
