Referendumska kampanja se je neuradno tako že začela. Argumente za in proti sta v oddaji 24UR ZVEČER tokrat soočili poslanka iz največje vladne stranke Tereza Novak (Gibanje Svoboda) ter predsednica Krščanskega foruma SDS Monika Gregorčič.
V razpravi so najprej razčistili, kaj točno je na mizi in kakšna je ključna razlika med evtanazijo in pomočjo pri prostovoljnem končanju življenja, kot jo opredeljuje Zdravniška zbornica. Evtanazija je aktivno povzročanje smrti s strani druge osebe na zahtevo, medtem ko asistirani postopek pomeni, da dejanje stori posameznik sam. Novakova je poudarila, da evtanazije v sprejetem zakonu ni več. "Pripravljalci zakona smo prisluhnili pomislekom, ki jih je imela predvsem zdravniška stroka – da ne želijo biti tisti, ki bi izvedli tako dejanje," je pojasnila razloge za umaknitev evtanazije iz zakona.
Gregorčičeva je izrazila zadovoljstvo, da bomo o tem vprašanju kmalu odločali na referendumu. Saj je, kot pravi: "Tako pri evtanaziji kot pri asistiranem samomoru rezultat isti. To se pravi: smrt. Nekaj dokončnega, končanje tuzemskega življenja."
Leta 2023 so bili predstavniki Zdravniške zbornice, Zdravniškega društva, Komisije za medicinsko etiko, Medicinske akademije in ljubljanske Medicinske fakultete proti takratnemu predlogu zakona. Zakon je zdaj spremenjen, vsebuje tudi določilo o ugovoru vesti. Pa sploh imamo zdravnike, ki bodo pripravljeni sodelovati pri tovrstni pomoči?
Novakova je prepričana, da imamo. "Ker kljub vsemu gre za zdravnike, ki so v službi, da pomagajo ljudem in pomagajo bolnim ljudem. In tukaj gre za pomoč bolnemu človeku," je dejala in pojasnila vlogo zdravnika. "Zdravnik je prisoten na začetku, ko sprejme pacienta, ki pove, da želi pomoč pri prostovoljnem končanju življenja zato, ker je v zadnji fazi terminalne bolezni in zanj ne obstaja nikakršno zdravljenje več, ne obstaja niti možnost, da se stanje vsaj vzdržuje, ampak se poslabšuje in paliativna oskrba zanj ni zadostna," je dejala.
Zdravnik, ki je vključen v proces, mora bolnika informirati o vseh možnostih, ki jih ima, o poteku njegove bolezni, o tem, kaj je še na razpolago, je pojasnila. "In če bolnik še vedno želi to, je zdravnik tisti, ki mora oceniti, ali je diagnoza taka, da je trpljenje res nevzdržno. V nadaljevanju je vključen še en zdravnik, ki to potrdi. Nato psihiater, ki mora potrditi, da je pacient pri polni zavesti," je naštela.
Podatkov o tem, koliko zdravnikov bi bilo pripravljeno sodelovati v takšnih postopkih, vlada po njenih besedah nima, da zagotavlja, da jih je kar nekaj. Medtem pa članica največje opozicijske stranke poudarja: "Posebej bi opozorila, da je zdravniška stroka tukaj zelo enotna in odločna, da nasprotuje svoji vlogi, kot je predvidena v tem zakonu." Izpostavila je tudi bojazen, da bi zdravniki, ki se bodo sklicevali na ugovor vesti – ki ga zakon omenja, kljub temu imeli težave, saj gre za sistemsko rešitev oziroma zakon, ki velja za vse.
Kakšni pa so pravni argumenti, ki jih nasprotniki zakona izpostavljajo? Več o tem, pa tudi o etičnih vidikih zakona, pa prisluhnite v soočenju v zgoraj priloženem videu.
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.