Kljub temu, da so študentje v juniju pripravili študentske demonstracije, na katerih so opozorili na več problemov in postavili več zahtev - med drugim odpoved države šolninam, vpisninam in drugim prispevkom, neobdavčeno študentsko delo, rešitev stanovanjskih problemov študentov - pa se po besedah predsednika ŠOU-a Zvjezdana Mikiča ni veliko spremenilo. Imenovan je bil sicer projektni svet za izgradnjo novih študentskih domov in Svet RS za študentska vprašanja - po devetih mesecih premora - , ki je do sedaj zasedal trikrat.
Po besedah sekretarja za socialo in zdravstvo na ŠOU Roberta Godine so študenti v tem trenutku zadovoljni le z ustanovitvijo projektnega sveta za gradnjo študentskih domov, ki je v preteklih treh mesecih pospešeno delal, v njem pa imajo svoje predstavnike tudi študenti. Ti so že izbrali in določili prioritete posameznih lokacij domov ter uskladili normative in standarde za izgradnjo študentskih domov. "Želimo, da se ne bi ponavljale napake iz preteklosti, ko se pri gradnji domov ni upoštevalo funkcionalne uporabnosti in se je dogajalo, da domovi, ki so bili grajeni za študentske družine, niso imeli niti prostora za mizico za previjanje dojenčkov," je pomen sodelovanja študentov pri omenjenemu svetu ocenil Godina.
Še vedno obstaja velik problem glede pomanjkanja sob za študente. Letos je položaj še slabši, zlasti zaradi zaprtja doma na Fakulteti za družbene vede (FDV) in s tem ukinitve 280 ležišč. Poleg tega je blok A v Rožni dolini z 270 ležišči še vedno v obnovi, tako da letos primanjkuje kar 550 ležišč v primerjavi z enakim obdobjem lani. Letos se bo lahko vselilo le 50 brucev, pa čeprav so jih prejšnja leta vselili kar 450. Letos je bilo vloženih 500 prošenj za študentske domove manj kot lani, vendar je razlog za tak upad po mnenju Godine "v obupu študentov, ne pa v upadu povpraševanja po sobah v študentskih domovih". Zato si vse več študentov išče stanovanja po Ljubljani, problem subvencioniranja s strani države za taka stanovanja pa je še vedno pereč. Šolsko ministrstvo je sicer pristalo na subvencijo 7000 tolarjev, vendar predstavniki študentov opozarjajo, da bodo subvencioniranje poskušali povišati že na naslednji seji za študentska vprašanja. Poleg tega je Godina poudaril, da se sklepov vlade glede projektov razširitve in prenove študentskih bivalnih zmogljivosti in študentskih vprašanj ne spoštuje. Izpostavil je zlasti ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki bi moral vsako leto do leta 2005 za gradnjo nameniti 118 milijonov tolarjev, vendar pa v proračunu za leto 2002/2003 te postavke za gradnjo študentskih domov ni upošteval.
Po besedah Mikiča pa se Slovenija zaenkrat s svojim visokošolskim sistemom nima kaj hvaliti, saj ni uvedla niti kreditnega sistema. "Z letošnjim šolskim letom bi se lahko veliko naredilo: uvedlo bi se kreditni sistem vsaj znotraj univerz in med univerzami znotraj Slovenije, kakor tudi ocenjevanje in samoocenjevanje tako profesorjev in študentov prek anket," je dejal Mikič. Poleg tega se v ŠOU strinjajo s policentričnim razvojem univerz in so prepričani, da bi kvaliteto univerz lahko dvignili z večjo izbiro univerz. Očitek nekaterih posameznikov, da ni dovolj strokovnega kadra za kvalitetno poučevanje na ŠOU zavračajo z utemeljitvijo, da obstaja prevelika zaščita za starejše profesorje, zavestno pa se ovira mlajši kader, ki ne more priti do ustreznih nazivov.
Poleg tega so na ŠOU naredili raziskavo glede štipendij v Sloveniji in ugotovili, da vse manjši delež študentov pridobiva štipendije. Štipendije po njihovem mnenju ne bi smele biti omejene, zgrešena pa je vezanost cenzusa za pridobitev štipendije na zajamčeno, ne pa na povprečno plačo. Poleg tega so še opozorili, da ne obstaja raziskava o življenju študentov, zato pripravljajo osnutek raziskave, s katerim bi ugotovili socialne, ekonomske in druge vidike življenja študenta.