Sova naj bi zaradi izdaje tajnih podatkov ovadila Bobnarjevo in Lindava

Boštjan Lindav in Tatjana Bobnar naj bi kaznivo dejanje storila, ko sta na zaslišanju v državnem zboru govorila o ozadju aretacije domnevnih ruskih vohunov, kljub temu da je primer označen s stopnjo tajnosti. O tem sta razpravljala na zaprti seji preiskovalne komisije o političnih pritiskih na Policijo, čeprav pristojnih institucij predhodno nista zaprosila za odvezo molčečnosti.

"Agencija je v svoji izjavi že pojasnila, da v predmetni zadevi glede ravnanja s tajnimi podatki utemeljeno pričakuje od vseh deležnikov, da dosledno upoštevajo določbe Zakona o tajnih podatkih. Vsak, ki  mu je bil zaupan tajni podatek, ali se je seznanil z vsebino tajnega podatka, je odgovoren za njegovo varovanje in ohranitev njegove tajnosti. Na vsako ravnanje v nasprotju z določbami ZTP morajo pristojni organi ustrezno odreagirati," so na naše vprašanje odgovorili iz Sove. Kot so dodali, konkretnih postopkov v predmetni zadevi, ki je označena s stopnjo tajnosti, ne morejo pojasnjevati. 

Tudi na Policiji na vprašanja, ki se nanašajo na konkretne osebe, zaradi spoštovanja določil o varstvu osebnih podatkov ne morejo odgovoriti. "Prav tako pa pojasnjujemo, da je pooblaščena oseba podatke, o katerih sprašujete, označila za tajne, njihovo razkritje nepooblaščenim osebam bi namreč lahko povzročilo škodljive posledice," so opozorili. Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je za STA navedlo, da oni niso prejeli nobene ovadbe zoper Bobnar in Lindava. STA še čaka pojasnila Specializiranega državnega tožilstva.

O vložitvi kazenske ovadbe je sicer prvi poročal Reporter. Po njihovih podatkih naj bi Policija že izvajala ustrezne notranje-varnostne postopke zoper Lindava, ki je tam še vedno zaposlen. Če bi bil rezultat teh postopkov izguba dostopa do tajnih podatkov, Lindav ne bi več mogel delati na Policiji, Bobnarjeva pa se tja ne bi mogla vrniti po izteku funkcije svetovalke predsednice republike Nataše Pirc Musar.

Odvetnik Boštjana Lindava Gregor Verbajs je v odzivu zapisal, da vsebina, o kateri je njegova stranka govorila na zaprtem delu seje parlamentarne komisije kot taka ne more biti označena s stopnjo tajnosti, zato tudi ni potrebovala odveze molčečnosti. 

"Ob tem posebej poudarjam, da v skladu z zakonom o tajnih podatkih podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil, ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen. V skladu z določili Zakona o kazenskem postopku, ki velja tudi za zaslišanje prič pred parlamentarno preiskovalno komisijo, je priča dolžna govoriti resnico in ne sme ničesar zamolčati, krivo pričanje pa predstavlja kaznivo dejanje," pojasnjuje odvetnik. 

Kot je še zapisal, je eden od glavnih elementov kaznivega dejanja izdaje tajnih podatkov posredovanje le teh nepoklicani osebi, pri čemer zakon določa, da brez dovoljenja za dostop do tajnih podatkov do teh lahko dostopajo prav poslanci, zatorej že po zakonski določbi ne spadajo med nepoklicane osebe. 

"Moja stranka je kljub zavedanju, da ne operira s tajnimi podatki z vso skrbnostjo do konkretnega primera od predsednika preiskovalne komisije zahtevala zaprtje seje za javnost, ki tako s strani moje stranke ni bila seznanjena z nobenim delom vsebine zaslišanja na zaprti seji. Kljub temu so nekateri mediji takoj po zaslišanju že razpolagali z vsebino zaprtega dela seja, do katere so očitno prišli na drug način, kar pa je bistveno bolj zaskrbljujoče."

Bobnarjeva z morebitno kazensko ovadbo ni seznanjena

Nekdanja ministrica vztraja, da za vsebino, ki jo je izpovedala na zaprtem delu seje preiskovalne komisije, ni potrebovala nikakršne odveze molčečnosti, ter hkrati zavrača vsakršne očitke in špekulacije v zvezi s tem, ki krožijo po medijskem prostoru, je v odzivu zapisal njen odvetnik Luka Švab. Poudaril je, da je Bobnar pri svojem pričanju ravnala z vso potrebno skrbnostjo in skladno z zakonodajo. Izpostavil je tudi 6. člen zakona o tajnih podatkih, ki pravi, da podatek, ki mu je bila tajnost določena zato, da bi se prikrilo storjeno kaznivo dejanje, prekoračitev ali zloraba pooblastil ali prikrilo kakšno drugo nezakonito dejanje ali ravnanje, ni tajen.

"Podane prijave glede nepravilnosti in nedopustnih ravnanj oseb na najvišjih funkcijah v državi v za to predpisanih postopkih pred pristojnimi institucijami, ki so eden temeljev demokratične države, pa že po sami naravi stvari ne morejo škoditi interesom države ali ogrožati nacionalne varnosti, temveč prav nasprotno - so namenjene zaščiti načela vladavine prava, za kar se zavzemamo," je zapisal Švab.

Kot je še dodal Švab, z morebitno kazensko ovadbo niso seznanjeni, bodo pa v nadaljnjih postopkih "brez težav pojasnili in pred pristojnimi državnimi organi ovrgli vse neutemeljene očitke". Ob tem je še poudaril, da kriva ovadba predstavlja kaznivo dejanje. Zagovornik Tatjane Bobnar še ocenjuje, da gre za poskus njene diskreditacije in odvračanje pozornosti od nepravilnosti in kršitev zakonodaje, o katerih je javno spregovorila.

Spomnimo

Kot smo poročali, je Sova lani v Ljubljani odkrila dva tuja državljana, ki sta vohunila za Rusijo.  Delovala sta v najeti pisarni v poslovni stavbi za ljubljanskim Bežigradom. Skupaj z Nacionalnim preiskovalnim uradom ju je v začetku lanskega decembra priprla. Osumljencema za kaznivi dejanji vohunstva in overitve lažne vsebine grozi skupaj do osem let zapora. 

V zvezi s tem sta Lindav in Bobnarjeva po naših neuradnih informacijah na za javnost zaprtem delu seje poslancem razkrila, da naj bi predsednik vlade Robert Golob lani direktorju Sove naročil, da preloži aretacijo ruskih vohunov na 5. december. Razlog za to pa naj bi bilo sovpadanje aretacije z referendumskim trojčkom. 

Predsednik Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb Janez Žakelj je že oktobra napovedal, da bodo v zvezi s temi očitki nadaljevali pridobivanje podrobnejših pojasnil. Po pogovorih, ki so jih opravili z direktorjem Sove, NPU, generalne policijske uprave, so namreč ugotovili, da se vsa dejstva niso skladala. Porajali so se dvomi, da datum aretacije ni bil izbran strokovno, pač pa politično. Bobnarjeva in Lindav vztrajata pri svojih besedah. Na naslednjo sejo, ki je potekala včeraj, so povabili tudi Roberta Goloba, a ta ni prišel.