Sovin črni fond buri duhove

Miha Brejc, ki je predhodnico Slovenske obveščevalno varnostne agencije (SOVA) - Varnostno-informativno službo (VIS) - vodil na začetku devetdesetih let zagotavlja, da v času njegovega vodenja ni obstajal „nikakršen črni fond“, ki bi se financiral iz tujine, temveč le posebni proračunski sklad.

„Ko sem leta 1990 prišel v to službo, je bil specialni fond urejen zelo nepregledno, brez kakšnih posebnih evidenc, čeravno je šlo za velika sredstva,“ je za 24ur povedal Brejc. „Takrat sem uvedel povezavo med operacijo, ki jo je treba izvesti, stroškovnikom, ki je s tem povezan in poročilom o akciji.“

Drnovškovi ljudje so mu skušali 'napriti vse mogoče'

Po Brejčevih besedah so s šiframi povezali tri različne dokumente in ustvarili pregled nad prihodki in odhodki. Po padcu Demosove vlade ga je Drnovškova vlada zamenjala. „Drnovškova vlada mi je skušala naprtiti vse mogoče,“ pravi Brejc, „ko pa so pogledali tudi posebni fond obveščevalne službe, so videli, da je stvar urejena kot mora biti“.

Prvi direktor slovenskih obveščevalcev v samostojni Sloveniji sicer meni, da morajo imeti tajne službe poseben fond za financiranje prikritih akcij. Vendar je začuden, da so njegovi nasledniki na položaju direktorja Sove poleg posebnega fonda ustanovili še črni fond, ki je bil brez vsakršnega nadzora.

Kritičen, a nezaupljiv Kumer

Parlamentarni nadzornik opozicijske SD Dušan Kumer poudarja, da je sam do nenamenske porabe denarja "vedno zelo kritičen“, se mu pa zdi "zanimivo", da vlada v svojem rednem poročilu o Sovi, ki ga je februarja poslala v parlament, „domnevnih nepravilnosti ni omenila niti z besedo“.

Po Kumrovih besedah "gre za specifično podrobno razkritje podatkov", sporne zadeve pa bi bilo po njegovem mnenju bolje urediti "na relaciji vlada - predsednik vlade - Sova".

S poslancem opozicije se delno strinja tudi Brejc, ki meni, da je "zagotovo vsakršna afera lahko tudi dodatna ovira pri izvajanju operacij", še posebej, če gre za tako občutljivo agencijo kot je obveščevalna služba. Sicer pa Brejc pravi, da so v primeru zlorab pristojni organi, ki naj "izvedejo postopke".

Šokiran Jerovšek

Konkretnih nepravilnosti iz Šturmovega poročila - denimo nakupa letalske karte, ki naj bi bila namenjena zdravilcu Janeza Drnovška - Brejc ni želel komentirati. Poudarja pa, da se denar Sove lahko uporablja "izključno za akcije doma ali v tujini".

Vodja parlamentarnih nadzornikov Sove Jožef Jerovšek (SDS) v času Drnovškove vlade pa pravi, da je nad ugotovitvami iz vladnega poročila „šokiran“.

„O obstoju črnega sklada nismo vedeli in nismo spraševali,“ pravi Jerovšek „o posebnem skladu pa smo zelo intenzivno spraševali.“ Vendar tedanji predstojniki Sove niso nikoli omenjali, da poleg posebnega fonda obstaja tudi t.i. črni fond. „Tega niso nikoli pojasnili,“ je povedal poslanec SDS.

Vodstvo Sove zadnjih ugotovitev vladne komisije za nadzor obveščevalne službe, ki jo vodi pravosodni minister Šturm, ne komentira. Kot je znano, je vlada včeraj objavilo drugo delno poročilo o nadzoru v Sovi, v katerem je ugotovila vrsto nepravilnosti glede obstoja 'črnega fonda' in nenamenske porabe denarja.