Spali bomo uro dlje

Urine kazalce bomo v nedeljo ob 3. uri zjutraj premaknili za eno uro nazaj. S tem se bomo poslovili od poletnega časa, na katerega smo prešli 27. marca. Vsakokratna prestavitev ure odpira vprašanje o smiselnosti tega početja. Prihranek energije, zaradi katerega je bil uveden poletni čas, naj bi bil neznaten, trpel pa naj bi tudi človekov bioritem.

V Sloveniji prestavljamo uro zaradi direktive Evropskega parlamenta in Sveta o ureditvi poletnega časa. Evropska komisija vsakih pet let objavlja časovni razpored z datumi začetka in konca poletnega časa. Pri nas to ureja uredba o določitvi obdobja poletnega časa.

Na ministrstvu za gospodarstvo opozarjajo na pomen enotne ureditve za pravilno delovanje nekaterih sektorjev, kot sta na primer transport in komunikacije. Glavni namen prestavljanja ure pa je varčevanje z energijo.

Države EU so leta 2007 izdelale poročilo o vplivu določb o poletnem času na delovanje določenih sektorjev. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je Slovenija ugotovila, da je ureditev poletnega časa glede organizacije dela primerna in da se prihrani pri porabi električne energije.

Premik delovnega časa zagotavlja večjo učinkovitost predvsem v poletnem času in pozitivno vpliva zlasti na zaposlene, ki delajo na terenu, pravijo na ministrstvu. Ureditev naj bi pozitivno vplivala tudi na varnost pri delu, ker se več dela pri dnevni svetlobi.

Po preučitvi poročil držav članic je Evropska komisija sprejela zaključek, da je sedanja ureditev poletnega časa še vedno primerna. Nobena članica namreč ni izrazila želje po ukinitvi ali spremembi poletnega časa.

"Vplivi enotnega poletnega časa pa so, razen prihranka nekaj električne energije in bolj ugodnih razmer za preživljanje prostega časa ob večerih, sicer majhni, ampak za zagotovitev dobrega delovanja notranjega trga pozitivni," sporočajo z ministrstva.

Kakšni so učinki prestavitve ure?

Po besedah profesorja na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko Rafaela Mihaliča pa je težko ugotoviti učinke prestavitve ure: "Nikoli ne morete zagotovo vedeti, ali je trenutna poraba energije manjša ali večja, kot bi bila brez uvedbe poletnega časa."

V nekaterih ameriških zveznih državah so se tega vprašanja lotili pred tremi leti. Nastala je zmeda, saj so prišli do različnih ugotovitev. Kot pravi Mihalič, gre še za eno potrditev, da so tovrstne raziskave bolj kot ne metanje denarja skozi okno.

Po Mihaličevem mnenju je vlaganje denarja v tehnične študije o učinku prestavitve ure brezplodno: "Mogoče pa bi bila zanimiva razprava o tem, kako ljudje doživljajo prestavitev ure. Verjetno je učinek na percepcijo ljudi večji kot pa je neposredni tehnični učinek."

Škodljivi vplivi prestavitve ure na človekovo zdravje naj zaenkrat ne bi bili dokazani. Vendarle del medicinske stroke opozarja, da skakanje na poletni čas in nazaj vrže iz ritma "notranjo" biološko uro, kar poslabša počutje.

Rezultati nekaterih raziskav govorijo o tem, da po prestavitvi ure več ljudi obišče zdravnika, več je prometnih nesreč in nezgod na delovnem mestu. Vpliv naj bi bil posebej velik na ljudi, ki so najbolj aktivni zvečer in ponoči.