Spalnica z 20 posteljami in skupni tuši jih odvrnejo

Služenje vojaškega roka ni več obveznost, danes je to pravica. A število mladih, ki bi se odločili, da tri mesece svojega življenja posvetijo urjenju v vojaških veščinah vztrajno upada, vse od leta 2003, ko je bilo ukinjeno naborništvo. O razlogih za odločitev mladih med 18. in 27. letom, da se prestanejo temeljno vojaško usposabljanje sem v času, ko sem bila v Vipavi, govorila tudi s podpolkovnikom Iztokom Stavanjo, poveljnikom Veščinskega centra v Vipavi.

Trend upadanja števila mladih, ki se odločijo za vojsko je zelo velik, pritrdi podpolkovnik Iztok Stavanja, čeprav je razlogov več. "V civilstvu se pojavljajo boljše službe, ki so za mlade bolj mamljive. Imajo boljši status in boljše plače, kot če se javijo v vojsko." 

Prostovoljci na služenju vojaškega roka so sicer do 21. aprila letos v treh mesecih zaslužili okoli 1400 evrov denarne nagrade. Od tega datuma dalje pa je vlada ta znesek povišala na 1882 evrov.  

Glede na to, da ta znesek še vedno ni prav visok, pri tistih, ki so ta trenutek na urjenju v Vipavi prevladuje drug motiv. "Predvsem pridejo nabirat neko izkušnjo," pripoveduje Stavanja. "Vse zanima, kako je videti življenje v uniformi, kaj lahko iz tega naredijo, zanimajo jih tudi misije. Avanturističen duh ljudi prevladuje." Že pri usposabljanju inštruktorji prepoznajo, kako visoka je motivacija kandidatov. Tisti, ki so se odločili za služenje vojaškega roka kot prostovoljci in niso na urjenju, ker so se odločili za zaposlitev v vojski, so po besedah inštruktorjev pogosto še bolj motivirani od tistih, ki so podpisali pogodbo za zaposlitev.

"Moram pa reči, da jih okoli 10 odstotkov tudi odpade. Pridejo, poskusijo in vidijo, da to ni za njih." Kdo bo obupal že prvi teden, se vidi zelo hitro, pravi Stavanja: "Že, ko pridejo skozi vhod v vojašnico in vidijo, da morajo v spalnici spati z 20 drugimi in imajo skupne tuše, že to jih odvrne od tega. Za ostale, ki imajo v sebi tisti borbeni duh, ki si želijo to stvar, tistih pa to čisto nič ne moti in pridejo zagotovo do konca."

Izkušnja, ki je bila za njihove očete še samoumevna, je danes za njihove otroke že redkost. "Marsikdo, ki pride v vojašnico si ne zna niti postelje pripraviti. Po 14 tednih, ko dobijo to izkušnjo pa so bolj organizirani, imajo cilje, bolj so razčistili stvari," razlaga Stavanja.

V petih dneh, ki smo jih z ekipo preživeli v Vipavi, se je 16 kandidatov soočilo s fizično in psihično zahtevnimi preverjanji. Tisti, ki so te preizkuse uspešno prestali, so na koncu prisegli kot slovenski vojaki.

Več o življenju v vojašnici in izzivih, s katerimi so se soočili kandidati, boste videli v oddaji Preverjeno. V torek ob 22. uri.