Vlada je na današnji seji obravnavala tudi novelo zakona o dohodnini, vendar jo je iz vladne procedure umaknila. Kot so pojasnili na ministrstvu za finance, je vlada ocenila, da so potrebna še določena medresorska usklajevanja. Napoved novele zakona o dohodnini je zaradi nekaterih izjav ministra za Finance Franceta Križaniča dvignila kar nekaj prahu, nato pa je finančni minister napovedal "le manjše spremembe dohodnine".
Dodatna dohodninska razreda
Minister Križanič je takrat razburil z napovedjo, da namerava vlada uvesti kar dva dodatna dohodninska razreda, s katerima bi dodatno obdavčili bogate, pa tudi velik del srednjega razreda. Za tiste, ki letno zaslužijo več kot 30.500 evrov, so predvideli 45-odstotno obdavčitev, za dohodke nad 37.000 evrov pa 50-odstotno. Ob tem pa bi tiste, ki zaslužijo najmanj, z višjo splošno olajšavo oprostili plačila dohodnine. Ponovno naj bi uvedli tudi stanovanjsko olajšavo, do največ 600 evrov. Hitro se je pokazal razkol med koalicijskimi partnerji, ki glede novih dohodninskih razredov očitno niso bili usklajeni.
Niso bogataši, pa bi bili bolj obdavčeni
Kje je bila ključna težava Križaničevih novih dohodninskih razredov? Poleg bogatih Slovencev bi bili bistveno bolj obdavčeni tudi tisti, ki jih v naši družbi imenujemo vlečni konji gospodarstva, razvoja in napredka, denimo raziskovalci in znanstveniki. Ti imajo sicer dobre plače, a še vedno ne tolikšne, da bi se uvrščali med bogataše. In če bo finančni minister v času krize, ko sta prav razvoj in preboj izjemno pomembna, uvedel višjo obdavčitev za ustvarjalce dodane vrednosti, bi lahko ti enostavno odšli v tujino, je bilo slišati komentarje ekonomistov na tak predlog.
KOMENTARJI (21)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.