Spletna prodaja kljub skokoviti rasti daleč od tiste v klasični trgovini

Trgovci so se po sprejetih ukrepih zaradi koronavirusa soočili s skokom prodaje prek spleta. A ta kljub visokim rastem ne dosega prodaje v fizičnih trgovinah pred izbruhom novega virusa. "Rasti v e-trgovini so lepe, je pa to daleč od prodajnih številk, ki smo jih dosegali prej," je dejal glavni izvršni direktor Big Banga Uroš Mesojedec.

Kot je priznal v današnjem spletnem seminarju Centra poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani, na izbruh virusa in ukrepe, ki so bili sprejeti zaradi njega, nihče ni bil pripravljen: "Za nas je bil to popoln šok, čez noč smo se morali pozicionirati v spletnega trgovca."

Sreča v nesreči je bila po njegovih besedah ta, da so tovrstne projekte, ki jih prej niso izpeljali, lahko dokončali v tednu dni. "Vsak dan izboljšujemo procese in dostavo, ki je ključna pri tem delu. Spletno prodajo smo tako kot vsi trgovci povečali za večkrat, rastejo pa praktično vse kategorije," je ponazoril.

Po besedah pomočnika predsednika uprave za korporativno komuniciranje v Mercatorju Iztoka Verdnika je ta kriza prinesla vedenje, da so "napačno pripravili infrastrukturo in sistem za e-trgovino". "Treba bo spremeniti razmišljanje o tem segmentu in stvari tudi logistično bolj domisliti," je dejal.

Nedelovanje e-trgovine je po njegovih navedbah posledica ogromnega navala, ki je sicer logičen, a ga nihče ni pričakoval. "V zadnjih letih je bila rast e-prodaje visoka, a je v primerjavi s fizično trgovino predstavljala minimalen prihodek, zato velikih vlaganj ni bilo," je povzel.

"Naša spletna trgovina se bo izboljšala," je zatrdil in dodal, da tudi zato, ker se bo morala. Pričakovati je, da bo veliko ljudi, ki so v krizi začeli kupovati v e-trgovini, to navado ohranilo tudi po koncu krize in prenehanju veljavnosti omejevalnih ukrepov.

Težave zaradi najemnin

Trgovci imajo zelo velike težave zaradi nerešenega vprašanja glede najemnin. Trgovcu največji strošek predstavlja strošek dela, za katerega je država z ukrepi poskrbela, in strošek najemnine. "Če se dejavnost v prostoru ne opravlja, si tega stroška ne moremo privoščiti," je ponazoril Mesojedec.

"Z najemodajalci imamo sklenjene pogodbe, ki ne predvidevajo takšnih razmer. Zato verjamemo, da bomo našli kompromis," je dodal. Da je to velika težava, za katero čakajo sistemsko rešitev, je poudaril tudi soustanovitelj trgovine gorniške opreme Kibuba Rok Stritar. "Upam, da bomo to rešili sodelovalno," je dejal.

Mercator je trgovec, ki na tem področju nastopa v obeh vlogah, kot najemodajalec in kot najemojemalec, je povedal Verdnik. "Čakamo na vladni ukrep in se pogovarjamo z vsemi," je dejal in tudi on izrazil pričakovanje, da bodo glede te pereče teme našli ustrezno rešitev.

Nove razmere po Mesojedčevih besedah odpirajo tudi novo vprašanje, in sicer če se bo obisk fizičnih trgovin zmanjšal in bo kupna moč manjša, kaj to pomeni za obstoječe trgovine in centre. Kot je dodal, razmišljajo o modelu t. i. predstavitvenih sob, saj je izkušnja za kupce zelo pomembna.

Stritar, ki ni za ločevanje na spletno in fizično trgovino, saj to vidi kot en kanal, pričakuje, da po koncu krize ne bo prišlo do revolucije v nakupovalnih navadah. "Nekateri kupci ne želijo čakati na določen izdelek," je menil in ocenil, da bodo zmagovalci tisti, ki bodo najbolj odzivni.