"Predsedstvo ZSSS je na današnji seji ugotovilo, da so po izvedenih opozorilnih stavkah in protestnem zborovanju v Ljubljani pogajanja o tarifnih prilogah kolektivnih pogodb dejavnosti spet stekla, zato je splošno stavko odložilo," je po seji predsedstva povedal predsednik ZSSS Dušan Semolič. V znak solidarnosti do Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) in v znak obsodbe delodajalcev pa se bo ZSSS solidarnostno vključila v stavko, ki jo je za 26. maj napovedal SKEI.
V primeru, da bo v pogajanjih o panožnih kolektivnih pogodbah prišlo do ponovnih zastojev in ne bi prišlo do podpisov že dogovorjenih sprememb panožnih kolektivnih pogodb, se bo ZSSS znova poslužila instituta stavke. Predsedstvo ZSSS je na današnji seji namreč sprejelo sklep, da bo v tem primeru aktiviralo sklep o stavki in določilo tudi datum splošne stavke.
Kot je povedal Semolič, je v zadnjem času v pogajanjih o panožnih kolektivnih pogodbah prišlo do napredka, sicer pa pogajanja od panoge do panoge potekajo različno. Medtem ko so v dejavnostih kemije ter kmetijstva in živilske industrije tik pred sklenitvijo dogovora, v dejavnosti nekovin pa so ga že dosegli in aneks h kolektivni pogodbi v sredo tudi podpisali, so v kovinski in elektroindustriji razhajanja očitno še nepremostljiva.
SKEI je tako za 26. maj napovedal celodnevno stavko, če prej ne bo prišlo do podpisa tarifne priloge in preklica odpovedi kolektivne pogodbe s strani delodajalcev. Kot je dejal Semolič, v svobodnih sindikatih odpoved panožne kolektivne pogodbe ostro obsojajo in jemljejo kot sovražno dejanje delodajalcev, zato se bodo 26. maja solidarnostno vključili v vrsto stavkovnih aktivnosti sindikata SKEI.
Napoved splošne stavke je bila sicer pogojena z dvema zahtevama ZSSS, in sicer napredkom pogajanj o panožnih kolektivnih pogodbah in sklenitvijo dogovora o politiki plač. Plačani dogovor je ZSSS kot edina sindikalna centrala podpisala 28. aprila, kar je takrat predsednik svobodnih sindikatov Dušan Semolič označil za prvi korak k zaščiti delavskih standardov in izrazil pričakovanje, da bo dogovor olajšal pogajanja na panožni ravni. Le s popravki tarifnih prilog panožnih kolektivnih pogodb bo namreč mogoče doseči realno rast plač glede na rast produktivnosti.