Zaradi 'enormnega povečanja plač' pričakujejo povečano storilnost

Vodja zdravstvene analitike in ekonomike na ZZZS Sladjana Jelisavčić je pojasnila, da so predlog splošnega dogovora na ZZZS pripravili na podlagi usmeritev ministrstva za zdravje, ki so jih prejeli aprila, kar jim je omogočilo več krogov usklajevanj. Izhodišče predloga pa so bile tudi projekcije zavoda glede finančnega načrta za leto 2026, ki "niso rožnate".

Tako so denimo predlagali zmanjšanje sredstev za programe, plačane po realizaciji, črtanje nagrajevanja prvih pregledov, plačevanje upravljanja presejalnih programov in programa obvladovanja raka iz državnega proračuna, zmanjšanje stimulacije za delo v dodatnih ambulantah družinske medicine ter nevključitev valorizacije materialnih stroškov in amortizacije.

"Deležniki niso bili ravno navdušeni, ker omejevanja vplivajo tudi na njihovo poslovanje," je povedala in dodala, da so vsi predlagali povečanje sredstev na različnih postavkah, vse želje pa bi skupaj zahtevale dodatnih 610 milijonov evrov. Zaključno usklajevanje so opravili v torek, a je bil "razkorak med pričakovanji izvajalcev in našimi zmožnostmi absolutno prevelik," je dejala Jelisavčićeva. Vlada bo tako predvidoma sprejela uredbo o programih storitev obveznega zdravstvenega zavarovanja, zmogljivostih, potrebnih za njegovo izvajanje, in obsegu sredstev za leto 2026.

Člani skupščine so v razpravi poudarili, da jih skrbijo tudi predlogi ZZZS za zmanjševanje sredstev, saj bi se s tem podaljšale čakalne dobe. Zato so sprejeli sklep, da skupščina nasprotuje krčenju programov zdravstvenih storitev, kar bi bilo v nasprotju s sprejetimi sklepi in bi poslabšalo dostopnost zavarovanih oseb do zdravstvenih storitev.

Zaradi "enormnega povečanja plač" pa pričakujejo povečano storilnost v zdravstvenih zavodih, od ZZZS pa boljši nadzor nad opravljenimi storitvami.

Seznanili so se tudi s poslovanjem zavoda v obdobju januar–september 2025. Pri obveznem zdravstvenem zavarovanju so zabeležili primanjkljaj v višini 108 milijonov evrov, kar je manj od načrtovanega primanjkljaja v tem obdobju, 151 milijonov evrov. Ob koncu leta sicer načrtujejo primanjkljaj v višini 87,7 milijona evrov.

Pri dolgotrajni oskrbi pa so zabeležili 107,5 milijona evrov presežka. Vodja področja za analitiko in razvoj na ZZZS Anka Bolka je dejala, da so pri obveznem zdravstvenem zavarovanju zabeležili več prihodkov in odhodkov kot načrtovano, pri dolgotrajni oskrbi pa je več prihodkov, saj se izplačila še niso začela v polnosti izvajati.

Skupščina je sprejela sklep, da izražajo pričakovanje, da bodo sredstva iz zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, ki jih mora ZZZS v letih 2025 in 2026 nakazati v pokojninsko in invalidsko blagajno zaradi izplačila dodatka za pomoč in postrežbo, v celoti nadomeščena. V skladu z novelo zakona o dolgotrajni oskrbi mora namreč ZZZS v pokojninsko blagajno letos plačati do 112,2 milijona evrov, leta 2026 pa do 91 milijonov evrov. Predsednica skupščine Martina Vuk pa je opozorila, da mora skupščina skrbeti, da so bila sredstva porabljena z namenom, za katerega so bila zbrana.

Skupščina se je seznanila tudi s poročilom o aktivnostih uvedbe dolgotrajne oskrbe. Vodja projekta uvedbe dolgotrajne oskrbe na ZZZS Tatjana Kolenc je pojasnila, da so na področju razvoja informacijskih rešitev že pripravili celotno informacijsko podporo za prejem in obravnavo podatkov pogodb za e-oskrbo, podporo za pripravo cenikov za izvajalce dolgotrajne oskrbe na domu, objavili cene za izvajalce, vzpostavili informacijsko podporo za evidentiranje kontaktnih podatkov izvajalcev in celotno informacijsko podporo za prejem in obravnavo podatkov osebnega načrta, mirovanja pravic in obračun storitev za dolgotrajno oskrbo na domu.

V teku pa je še razvoj aplikacije za obračun in izplačilo denarnega prejemka, informacijsko podporo za obračun prispevkov samoplačnikov in vodenje evidenc za del prispevkov za dolgotrajno oskrbo, ki jih pobira ZZZS. "Ker informacijski sistem za vstopne točke še ni vzpostavljen in ker tudi ministrstvo še ni zagotovilo spletnih servisov za pridobivanje podatkov iz odločb, smo na zavodu sami razvili začasno programsko rešitev v obliki Excelove tabele, v katero smo vgradili vse potrebne kontrole," je dejala.

V skladu s prevedbenim zakonom bodo morali prevesti okoli 20.000 oseb, ki so nastanjene v domovih za starejše. Do danes so na ZZZS preverili izpolnjevanje pogojev okoli 13.000 zavarovanih oseb in posredovali skoraj 5500 individualnih odgovorov na poizvedbe o urejanju obveznega zavarovanja za dolgotrajno oskrbo, je še povedala Kolenčeva.