Spomin na bazoviške junake

Ob navzočnosti predsednika vlade Boruta Pahorja in ministra za šolstvo in šport Igorja Lukšiča je danes popoldne pri spomeniku na gmajni pri kraju Bazovica pri Trstu potekala osrednja slovesnost ob 80-letnici ustrelitve bazoviških junakov – slovenskih in hrvaških rodoljubov in protifašistov.

"Danes smo se ob tem jubileju zbrali v Bazovici, ker nam ni vseeno in ker nočemo pozabiti, da so morali ljudje, ki so imeli pogum in ki so imeli vizijo svobodnega sveta, izgubiti kar najdražje, življenje, da lahko zdajšnje generacije Slovencev, Italijanov, Hrvatov in drugih živimo svobodno življenje s polnimi pljuči," je dejal Pahor, ki je med sporočili dvajsetega stoletja omenil tisto, "da je zelo pomembno, kateri ideali nas navdihujejo in katerim idealom se predajamo, da nas navdihujejo."

"Ali so to ideali filozofij in ideologij o večvrednosti nekega človeka, rase, vere in političnega prepričanja ali pa misel in vera, da smo vsi enaki, čeprav smo si različni," je dejal premier. Ljudje, kot so bazoviški junaki, so po Pahorjevih besedah dali "v naše roke odgovornost, da danes za ta in naslednja pokolenja poskrbimo za to, da se nekatere temne sence prejšnjega stoletja ne bi nikoli več povrnile".

Pogrešamo varno naročje domovine

Slavnostni govornik je bil tržaški pesnik Miroslav Košuta, za katerega shajanje v Bazovici ni le formalnost, ampak izraz zavesti, da je treba nadaljevati boj bazoviških junakov, saj dosežki slonijo na trhlih temeljih in Slovenci v Italiji živijo na prepišnem obrobju. Etika in morala sta v Italiji pojma brez vsake vsebine, politična samovolja pa je vsakdanji pojav: "Pogrešamo tudi varno naročje domovine, njeno predanost in toplino, mimo izjav solidarnosti," je glede Slovenije dejal Košuta, ki se je zavzel še za enotnost znotraj slovenske narodne skupnosti v Italiji.

V italijanskem jeziku je spregovoril tržaški zgodovinar Raoul Pupo, ki je opozoril, da se je danes v Italiji zgodovinska zavest o tem, kar je bil fašizem, ošibila tudi zaradi jasnega načrta zamegljevanja. Zato se je treba najprej spomniti, kaj je bil fašizem - se pravi nasilje, proizvod krize demokracije, nestrpnost, nacionalizem, imperializem in protislovanstvo. Pupo je poudaril upor Slovencev in Hrvatov proti fašizmu, pa tudi poznejše tragedije druge svetovne vojne in povojnega časa. Opozoril je na pomen ovrednotenja jezikovnih manjšin, priznanje spomina drugega, spoštovanje spomina na trpljenje in očiščenje spomina.

Slovesnost so priredili v spomin na štiri primorske rodoljube slovenske, a tudi hrvaške narodnosti, člane protifašistične narodnoobrambne organizacije Tigr, ki se je upirala fašistični raznarodovalni politiki na Primorskem in v Istri med prvo in drugo svetovno vojno, ko je to območje pripadalo Italiji. Gre za Slovence Ferda Bidovca, Franja Marušiča in Alojza Valenčiča ter Hrvata Zvonimirja Miloša, ki so bili zaradi izvedbe bombnega atentata na uredništvo tržaškega fašističnega časopisa Il Popolo di Trieste obsojeni na smrt in ustreljeni 6. septembra 1930 na gmajni pri Bazovici.